2. 9. 2010 | Mladina 35
Janša z venetologi
Že večdesetletno dokazovanje venetskega izvora Slovencev postaja »dolgočasno«
»Nastopil je čas, da se pogovorimo o celovitosti naše identitete.«
© Borut Peterlin
Pri nas, na Slovenskem, so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja lotili iskanja venetskih korenin Slovencev pater Ivan Tomažič, dr. Joško Šavli, sicer ekonomist, ter pisatelj in pesnik Matej Bor. Pred kratkim pa so v Kulturnem domu v Bovcu odprli razstavo »Veneti na Slovenskem« in pripravili okroglo mizo »Slovenci - kdo smo in od kdaj smo tu«. Tokrat se je Ivanu Tomažiču in dr. Jošku Šavliju v razpravi pridružil tudi prvak opozicije Janez Janša, ki ga očitno, poleg polpretekle zgodovine, vznemirjajo tudi venetski izvori slovenstva. Kakorkoli že, Janša je v svojem nagovoru na okrogli mizi opozoril, da je, potem ko je »Slovenija dosegla ključne nacionalne cilje (osamosvojitev, članstvo v EU in Natu), nastopil čas, da se pogovorimo o celovitosti naše identitete. Ta tema je prisotna povsod, še zlasti med mladimi narodi.«
Nekaj literature o venetskem izvoru Slovencev že imamo. Šavli, Bor in Tomažič so v osemdesetih letih pripravili knjigo Veneti: naši davni predniki. Gre za avtohtonistično teorijo o izvoru Slovencev iz Venetov, »prvotnih prebivalcev Evrope«, ki z branjem venetskih napisov ob pomoči slovenščine buri domišljijo laičnih bralcev. Tokrat je na okrogli mizi v Bovcu Tomažič spregovoril o arheoloških najdbah, ki »dokazujejo« jezikovni trikotnik Slovanov v Evropi (Makedonija, Bolgarija, Baltsko jezero), slovenščina pa naj bi nastala s skupnostjo Venetov, to pa pomeni, da so »Veneti predniki Slovencev, kar potrjuje tudi Homer, ki jih omenja v svojih delih«.
Vse manj je ljudi, ki se strinjajo z venetologi. Njihove teze so bile v strokovni javnosti docela zavrnjene. Dr. Peter Štih s Filozofske fakultete v Ljubljani je v pogovoru za Mladino pojasnil, da je v sodobni zgodovinski stroki povsem »uveljavljeno spoznanje, ki je zorelo več kot stoletje, da je treba razlikovati med etničnimi in jezikovnimi identitetami«. To pomeni, da sledi razvoja jezika še ne dokazujejo tudi ozaveščenega ljudstva. Štih je še poudaril, da obstaja dovolj trdnih dokazov za trditev, da so se Slovani v današnji slovenski prostor naselili v 6. stoletju. Gre za spremembo krajevnih imen, gospodarstvo, religijo, socialno in državno ureditev, kulturo itd. Sicer pa je treba ločevati med antičnimi Veneti, katerih ime je bilo razširjeno po precejšnjem delu Evrope in v Mali Aziji, in dejstvom, da so germanska ljudstva s tem imenom označevala svoje vzhodne, slovanske sosede. »To ne pomeni, da so antični Veneti in Slovani isto, ampak da so staro ime uporabili za oznako novega ljudstva, novega soseda,« je pojasnil dr. Štih.
Potemtakem po sledi venetske hipoteze pač ne bo mogoče znova premisliti o »celovitosti naše identitete«, pa četudi se za botra venetske teorije postavi Janez Janša. Zgodovina nazadnje vse postavi na pravo mesto.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.