S.O.S.

Evropski poslanci se obračajo na civilno družbo za pomoč pri reguliranju bančnega sektorja

Evropska poslanka Fajonova je ena od štirih slovenskih podpisnikov peticije

Evropska poslanka Fajonova je ena od štirih slovenskih podpisnikov peticije
© Borut Krajnc

Nedavno se je skupina evropskih poslancev in poslank obrnila na civilno družbo za pomoč pri reguliranju finančnega sektorja. Na prvi pogled gre za nenavadno potezo, saj so bili ti ljudje vendarle izvoljeni na svoje zakonodajne funkcije, ki bi jih vsaj teoretično morali biti sposobni sami opravljati. A slika postane jasnejša, če upoštevamo podatek nevladne organizacije Corporate Europe Observatory, da je v Bruslju več kot 15.000 poklicnih lobistov in da jih večina dela za veliko industrijo, tudi bančno. Na vsakega poslanca tako pride 16 lobistov.
V času, ko se poskuša regulirati finančno industrijo, se ti pritiski še stopnjujejo, to v javnem pozivu priznavajo tudi pobudniki: »Izvoljeni evropski uradniki, pristojni za regulacijo monetarnih trgov in bank, vsak dan doživljamo pritiske finančne in bančne industrije, ki skuša vplivati na zakone, ki ji vladajo. Nič nenavadnega ni, če ta podjetja jasno povejo svoja mnenja in se redno pogovarjajo z zakonodajalci. Toda zdi se nam, da tu obstaja neskladje med močjo lobistov na eni strani in pomanjkanjem strokovne moči na drugi, to pa pomeni grožnjo demokraciji. Trenutno nimamo zadostne nasprotne moči civilne družbe. Kot izvoljeni uradniki iz različnih političnih družin se lahko ne strinjamo med seboj o ukrepih, ki bi jih morali sprejeti, toda vsi skupaj si želimo, da bi se javnost bolj zavedala te grožnje demokraciji.«
Za dodatna pojasnila smo se obrnili na vseh sedem slovenskih predstavnikov v evroparlamentu. Odzvali so se Zoran Thaler, Jelko Kacin, Ivo Vajgl in Tanja Fajon, ki pobudo podpirajo in se ji nameravajo pridružiti oziroma so to že storili. Priklicati nam je sicer uspelo tudi Milana Zvera, a je v kratki izjavi povedal le, da »civilna sfera že ima nadzor nad finančnim sektorjem« in da bi tu »kvečjemu morali okrepiti nadzor državnih institucij«.
Fajonova je poudarila, da so evroposlanke in poslanci »dolžni po najboljših močeh zagotoviti, da Evropejci na dolgi rok ne bomo žrtve nekompetentnosti finančnega sektorja. Sodelovanje z nevladnimi organizacijami in s civilno družbo je na tem področju nujno.« Vajgl je dodal, da bo treba »pri tem projektu najprej definirati in nekako organizirati civilno družbeno sfero kot sogovornika. Sem član posebne komisije za gospodarsko krizo v evropskem parlamentu in po skoraj enoletnem delu tega telesa ugotavljam, da smo tudi v njem veliko pogosteje in bolj poglobljeno prisluhnili bankirjem in finančnim akademikom kot pa tistim, ki na težave, ki jih povzroča kriza, gledajo širše.« Na vprašanje, kako bi se lahko ta pobuda udejanjila v praksi, Thaler meni, »da je glede tega mogoče improvizirati. Mogoče bi se dalo s skupnimi močmi vzpostaviti civilnodružbeno organizacijo, ki bi pomagala zagotavljati nadzor nad bančnim sektorjem. Recimo nekaj takšnega kot finančni Amnesty International.«
S pobudo evroposlancev se moramo seveda strinjati, vendar je treba še počakati na konkretnejša dejanja. Če jih ne bo, bo vse skupaj ostalo zgolj pri priznanju evropskega parlamenta, da proti bančnim lobijem nima moči.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.