2. 9. 2010 | Mladina 35 | Politika
BREZ SEGREGACIJE, PA TUDI BREZ VODE, ELEKTRIKE ...
V sredo so se v šole vrnili tudi romski otroci, čeprav pogosto brez upanja na napredovanje
Šolski minister Igor Lukšič z romskimi otroci v romskem vrtcu Hudeje
© Borut Peterlin
Vsakega 1. septembra gredo osnovnošolci spet v šolo, nekateri prvič. Enako je z romskimi otroki, le da je verjetnost, da bodo novo šolsko leto končali uspešno, pri njih bistveno manjša kot pri drugih otrocih. Tako rekoč vsi slovenski otroci se vsako leto vpišejo v višji razred, številni romski otroci pa se več let vračajo v isti razred, pogosto kar v prvega. In to čeprav so standardi za napredovanje v prvih nekaj razredih od uvedbe devetletke dokaj nizki.
Začetek novega šolskega leta je vedno lepa priložnost za analizo preteklega. In podatki o uspehu romskih otrok v šolskem letu 2009/10 spet niso dobri, še posebej na Dolenjskem. Že na začetku se postavlja vprašanje, ali država sploh misli resno s spodbujanjem izobraževanja romskih otrok. Uradnih podatkov o uspehu romskih otrok ni. Celo na ministrstvu za šolstvo in šport, ki je poklicano in odgovorno za spodbujanje izobraževanja romskih otrok, odgovarjajo, da nimajo »zakonske podlage za zbiranje podatkov o napredovanju učencev. Te podatke zbirajo šole same in jih uporabljajo za svoje strokovno delo z učenci.« Razpolagajo samo s podatki o vpisu. Skupaj je bilo v lanskem šolskem letu v osnovno šolo vpisanih 1946 romskih otrok. Značilno je že to, da so med uspehom romskih otrok v Prekmurju in na Dolenjskem bistvene razlike, veliko pa povedo tudi podatki o vpisu po posameznih razredih. V prvi razred jih je bilo vpisanih 315, v drugega 288, v tretjega 252, v četrtega 223, v petega 216, v šestega 214, v sedmega 161, v osmega 146 in v devetega le še 97. Povprečen romski otrok torej napreduje zelo počasi in je večino osnovnošolskega izobraževanja, če že ne kar vseh devet let, vpisan v nižje razrede.
Edini, ki uradno razpolagajo z nekaterimi, seveda nepopolnimi podatki o razmerah v praksi, so predstavniki Amnesty international Slovenije. Zadnja leta podatke o osnovnošolskem uspehu romskih otrok zbirajo od vrat do vrat oziroma od osnovne šole do osnovne šole. Ker člani te organizacije neredko, predvsem na Dolenjskem, naletijo na odpor, ko želijo pridobiti podatke, smo pri najupornejših vodstvih osnovnih šol z romskimi otroki poskusili še mi. Ne z veliko uspeha. V Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan so celo zapisali, da s prikrivanjem podatkov o šolskem uspehu romskih otrok varujejo prav te otroke: »Po posvetu z ravnateljico vam sporočam, da na šoli obravnavamo vse učence enako in jih ne ločujemo na romske in neromske, zato tudi na ta vprašanja ne moremo odgovoriti.« Na prekmurskih osnovnih šolah z romskimi otroki navadno ne iščejo takšnih ali kakršnih koli drugih izgovorov. Poleg tega, da Prekmurci, v nasprotju z Dolenjci, uspešno sobivajo z Romi, tudi nimajo kaj veliko skriti. Uspeh romskih otrok je tam precej boljši kot na Dolenjskem.
Poglejmo številke iz tistih dolenjskih osnovnih šol, ki so razkrile podatke. Na OŠ Leskovec pri Krškem je bilo lani v prvi razred vpisanih 22 romskih otrok, napredovalo jih ni kar 13. Le sedem jih je bilo prvič vpisanih v prvi razred. V zadnjih treh razredih je bilo skupaj deset romskih otrok, od tega eden v zadnjem, devetem razredu, vendar ga ni uspešno končal. Še bolj skrb zbujajoč pa bi moral biti podatek o številu romskih otrok, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost. Osnovna šola je uspešno končana, ko učenec konča deveti razred, osnovnošolska obveznost pa je izpolnjena, ko je bil učenec devetkrat vpisan, ne glede na to, v kateri razred. Tak otrok je za državo »ad acta«. Lani sta osnovnošolsko obveznost na tej šoli dva romska otroka izpolnila v sedmem razredu, pet v šestem, ena Rominja pa celo že v četrtem razredu. Ta je torej ponavljala kar petkrat.
Čisto blizu glavnega mesta, na OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, je bilo lani v prvi razred vpisanih osem romskih otrok, pet jih ni napredovalo v drugega. V preostalih osmih razredih je bilo vpisanih 27 romskih otrok, 15 jih ni napredovalo. Deveti razred je obiskovala ena romska učenka in uspešno končala osnovnošolsko izobraževanje. Na OŠ Brinje Grosuplje je prvi razred obiskovala ena romska učenka, v drugi razred ni napredovala. Za OŠ Bršljin Novo mesto obstajajo samo skupni podatki, od 76 prvošolčkov jih ni napredovalo 12. Da je teh 12 otrok romske narodnosti, je mogoče sklepati iz podatka, da lani na bršljinski osnovni šoli prvega razreda ni izdelalo 14 romskih otrok.
Iz Prekmurja so podatke poslale štiri šole (dve murskosoboški ter OŠ Dobrovnik in OŠ Cankova). Na njih je bilo v šolo skupaj vpisanih 93 romskih otrok, le pet jih ni napredovalo v višji razred.
Vodja projektov pri Amnesty international Slovenije Blaž Kovač pojasnjuje, da se razmere kljub vsemu izboljšujejo, korak naprej pomeni že to, da z uvedbo devetletke ni več zakonske podlage za segregacijo romskih otrok v šolah. Poleg tega so na nekaterih šolah neuradno »potrdili, da dejansko imajo na voljo vse potrebno, dovolj pomoči, učiteljev, romskih pomočnikov in strokovne podpore, a vseeno rezultati niso zadovoljivi. Razlog za to po našem mnenju tiči v drugih sistemih. Voda, kanalizacija, elektrika, zaposlitev, diskriminacija, nasilje, legalizacija romskih naselij ...« Vse to pa presega pristojnosti ministrstva za šolstvo in šport. Te težave lahko sistematično, usmerjeno in celovito rešuje samo vlada. »Saj je povsem enostavno: otrok, ki doma nima ne vode ne elektrike in živi skupaj s starši ter brati in sestrami pogosto v enem samem prostoru, se bo težko učil in dohajal svoje vrstnike, neizobraženi ali prepogosto celo nepismeni starši pa mu ne bodo znali pomagati. In s tem je ta otrok brez možnosti za uspeh v življenju in obsojen na revščino,« sklene Kovač.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.