Študijski skok v tujino

Možnosti za študij zunaj naših meja se odpirajo vse večjemu deležu slovenske študentske populacije. Predstavljamo zgodbe študentov, ki so preizkusili tuje izobraževalne sisteme, in sicer v ZDA, Veliki Britaniji, Švici, Južni Koreji, na Kitajskem in Slovaškem.

Študent fotografije Aljaž Velički pri svojih delih najraje kombinira znana slikarska dela (npr. Salvador Dali), ki jim dodaja elemente fotografije.

Študent fotografije Aljaž Velički pri svojih delih najraje kombinira znana slikarska dela (npr. Salvador Dali), ki jim dodaja elemente fotografije.

Študij v tujini je bil še pred nekaj leti dosegljiv le peščici slovenskih študentov in zanj so se odločali skoraj izključno tisti, ki so jih zanimale študijske smeri, na katere se pri nas ni bilo mogoče vpisati, ali pa tisti, ki so si lahko privoščili študentsko življenje z neredko bistveno višjimi stroški. Danes je precej drugače. Možnosti za študij zunaj naših meja se odpirajo vse večjemu deležu študentske populacije. Tisti študenti, ki so tujino že okusili, celo pravijo, da postaja vsaj nekajmesečni študijski obisk katere od tujih fakultet skoraj nepogrešljiv del študijskega procesa. Zakaj? Ker jim omogoča, da na slovensko realnost pogledajo od zunaj, ker se naučijo novega tujega jezika ali izpopolnijo znanje tistega, ki ga že obvladajo, ker spoznajo nov način študija in podajanja snovi, pa tudi nove vsebine in vidike, predvsem pa spletejo nove prijateljske vezi.
Študij v tujini lahko v grobem ločimo na redni študij in mednarodne študijske izmenjave, pri katerih študenti del obveznosti opravijo na tuji fakulteti, matična slovenska fakulteta pa jim opravljene obveznosti prizna, čeprav dosedanje izkušnje kažejo, da se pri tem neredko zaplete. Razlogov za vse večjo priljubljenost študija v tujini je več, od tega, da meja znotraj EU ni več, do tega, da sodi mobilnost študentov med prednostne naloge bolonjskega programa. Ta je sicer deležen številnih kritik zaradi podrejanja študijskega procesa logiki kapitala, pa tudi zaradi vprašljive slovenske interpretacije, a ne glede na to se je število mednarodnih študijskih izmenjav zadnja leta zelo povečalo. Izjema je morda iztekajoče se študijsko leto, saj so nekatere fakultete opazile upad zanimanja za izmenjave, pri čemer ni povsem jasno, ali so vzrok za obrat neprizanesljive gospodarske razmere ali nezadostna naklonjenost vodstev posameznih fakultet takšnim oblikam izobraževanja njihovih študentov.
V okviru EU sta najbolj znana programa študija v tujini Erazmus, ki študentom omogoča opravljanje nekaterih študijskih obveznosti na eni od univerz članic EU, in Leonardo da Vinci, ki je namenjen tistim, ki že delajo ter se izobražujejo poklicno ali strokovno. Obstajajo še številni drugi programi in organizacije, ki prav tako spodbujajo mobilnost, tudi zunaj EU. Tistim, ki jih mika tujina, so v pomoč čim višje povprečne ocene, znanje uradnega jezika države gostiteljice, pa tudi motiviranost in kakšne mednarodne aktivnosti v preteklosti.
Študenti lahko zaprosijo za katero od oblik finančne pomoči, denimo za študentska posojila ali štipendije. Koliko slovenskih študentov je doslej vzelo posojilo za študij v tujini, ni mogoče ugotoviti, saj podatki bank niso javni. Na voljo so le podatki o posojilih, ki jih je odobril Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij, in teh je bilo od leta 2004 do sredine julija letos 314. Tudi evidence vseh štipendij v Sloveniji ni, je pa sklad konec lanskega leta 75 študentom, ki študirajo v tujini, zagotavljal Zoisovo štipendijo (ta je v povprečju znašala 303,29 evra), 96 državno štipendijo, devetim pa kadrovsko štipendijo. Sklad sicer študente v tujini sofinancira še prek programov Ad futura in povprečna štipendija za šolnino in življenjske stroške je leta 2009 znašala 36.098,36 evra za celoten program, 16.680,57 evra za posamezno leto izobraževanja ali 1.390,05 evra na mesec. Ker štipendije ali študentska posojila pogosto ne zadoščajo za kritje vseh stroškov študija in bivanja v tujini, številni slovenski študenti med študijem v tujini delajo. Tudi sam študij v tujini ali študijska izmenjava je lahko dobra referenca pri poznejšem iskanju zaposlitve.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.