Vanja Pirc

10. 9. 2010  |  Mladina 34  |  Družba

«Večja izbira in hitrejši tempo«

Tamara Zajc, študentka magistrskega študija matematike na ETH v Zürichu

/media/www/slike.old/mladina/prilogatudenttamara_zajc.jpg

© Osebni arhiv

Velenjčanko Tamaro Zajc je študij v tujini zamikal že zelo zgodaj. Ko je bila še dijakinja mednarodnega oddelka bežigrajske gimnazije, je želela študirati na Cambridgeu, zato se je prijavila na študij matematike na tej ugledni britanski univerzi. Udeležila se je tudi sprejemnih izpitov, a študij bi bil drag, poleg tega takrat, kot priznava danes, najverjetneje še ni bila dovolj samozavestna za takšno dogodivščino. Nazadnje se je vpisala na študij matematike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Da jo je tako zelo pritegnila ravno matematika, ni presenetljivo, saj se je redno udeleževala državnih tekmovanj iz znanja matematike, trikrat zapored pa je osvojila tudi zlato Vegovo priznanje.
Čeprav se je vpisala na slovensko fakulteto, misli na študij v tujini ni nikoli opustila. V drugem letniku se je pozanimala o študijskih izmenjavah in odločila se je, da bo en letnik študija preživela v Švici. Zakaj ravno v Švici? Tamara pravi, da zato, ker je želela izboljšati tudi znanje nemščine, Švica pa ni bila tako predvidljiva izbira kot Nemčija niti tako bližnja kot Avstrija. Švicarski zvezni inštitut za tehnologijo ali ETH (Eidgenössische Technische Hochschule Zürich), kjer je opravljala tretji letnik, je poleg Univerze v Zürichu ena od dveh uglednih züriških visokošolskih ustanov. »Najprej sem opazila, da imajo zelo pestro izbiro predmetov in tudi matematik se je lahko specializiral, saj je bil vsak popolnoma svoboden pri izbiri predmetov. Kaj takšnega pri nas takrat ni bilo mogoče. Med drugim je bil na voljo program za finančne matematike, ki je namenjen matematikom in ekonomistom, pri čemer je poudarek še vedno na matematiki, in ta me je še posebej zanimal,« se še zdaj navdušeno spomni prvega stika s švicarskim študijskim sistemom. Zato se je, ko se je izmenjava končala, odločila, da se vpiše na redni študij na ETH.
Ker je Švica takrat že uvedla bolonjski študijski sistem, Slovenija pa še ne, se je ob prepisu malce zapletlo. Kljub že opravljenemu tretjemu letniku je morala manjkajoče obveznosti spraviti pod streho tako, da je ponavljala drugi letnik. Naslednje študijsko leto pa se je lahko redno vpisala na magistrski študij. »Tam sem se posvetila verjetnosti in statistiki, kar po mojem v Ljubljani ne bi bilo mogoče, vsaj ne v takšnem obsegu in tako poglobljeno. Tudi sicer je tempo študija v Švici hitrejši in že samo to te žene naprej, zato se mi zdi raven znanja višja. Poleg tega lahko vsak izpit opravljaš le dvakrat, in če dvakrat padeš na izpitu iz katerega od obveznih predmetov, se lahko od študija kar posloviš,« pravi Tamara.
In kako živijo švicarski študenti zunaj predavalnic? Večina se hrani v univerzitetnih menzah, saj je cena hrane zaradi subvencij tam zelo ugodna. »V restavracijah, kjer imajo zmerne cene, za eno jed gotovo odšteješ 20 frankov ali več, v menzah pa stanejo obroki za neštudente okoli 12 frankov, za študente pa so še pol cenejši.« Študenti večinoma bivajo v najetih stanovanjih, saj je ležišč v študentskih domovih malo, pa tudi bistveno cenejša niso od zasebne nastanitve. Najemnine so za študente nižje, je pa do bivališča težko priti, saj se za vsako prosto stanovanje ali sobo prijavi več kot 20 kandidatov. »Sama živim s tremi sostanovalci in skupaj za stanovanje, v katerem ima vsak svojo sobo, plačujemo 2400 švicarskih frankov. Če ne bi bili študenti, bi zanj najverjetneje plačevali vsaj 3500 frankov,« je prepričana Tamara. Doslej je prejemala dve štipendiji, a sta obe skupaj komaj zadoščali za pokritje stroškov, saj med drugim, tako kot vsi drugi študenti, plačuje šolnino v višini 650 frankov na semester. Zato je sama ves čas študija tudi delala. Začela je v podjetju, ki razvija programsko opremo za banke, pozneje je postala asistentka na ETH. Sistem študentskega dela v Švici je sicer podoben malemu delu; študent dobi pogodbo o zaposlitvi, potem pa mu od plače trgajo davke in zavarovanje.
Tamara zdaj končuje magistrski študij, čez leto ali dve pa se bo najverjetneje vpisala na doktorski študij. Zdaj si išče zaposlitev na področju, ki jo najbolj zanima - gre za finančno svetovanje in investicijsko bančništvo, a se še odloča med Slovenijo, Švico in Veliko Britanijo. »Zdi se mi, da v Sloveniji ni veliko povpraševanja po kadrih za ti področji. Zürich je sicer bančno središče, a je osredotočen na zasebno bančništvo, to pa me ne zanima. Anglija me zanima zato, ker je London pač tisto pravo središče investicijskega bančništva.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.