Vanja Pirc

16. 9. 2010  |  Mladina 37  |  Politika

Prijateljski časopisni eksperiment

Nova razkritja o fantomskih brezplačnikih, ki sta izhajala v volilnem letu 2008

Robert Teršek, direktor zdaj že ugaslega podjetja Zame-tek, ki je izdajalo brezplačnik Ekspres, med pričanjem v državnem zboru

Robert Teršek, direktor zdaj že ugaslega podjetja Zame-tek, ki je izdajalo brezplačnik Ekspres, med pričanjem v državnem zboru
© Borut Peterlin

V torek bosta minili dve leti od zadnjih državnozborskih volitev. A tisti volilni dan ne bo ostal v spominu le zato, ker je moral dotedanji premier Janez Janša žezlo predati nasledniku Borutu Pahorju. Tisti dan je bil prelomen tudi za slovenske medije. No, ne ravno tisti dan, vsekakor pa dnevi okrog volitev. Po volitvah namreč dva slovenska medija, ki sta pred tem polnila nabiralnike gospodinjstev po vsej državi, nista več izšla. Šlo je za brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres; prvi je nagovarjal podeželsko, drugi urbano bralstvo.
Da sta omenjena brezplačnika ugasnila takoj po volitvah in da sta kmalu zatem ugasnili tudi podjetji, ki sta ju izdajali, ni bilo presenetljivo. Slovenski tednik in Ekspres namreč nista bila navadna brezplačnika. Šlo je za časopisa, ki sta se v za slovenske razmere zavidljivo visoki skupni nakladi 710.000 izvodov pojavila leta 2008, torej v letu parlamentarnih volitev, in ki sta evidentno poročala izključno v prid takratne, Janševe vlade, obenem pa sta obračunavala s tistimi, ki so prišli navzkriž z njo. Nad časopisoma je zato ves čas visel dvom o tem, ali se v volilnem letu nista pojavila le zato, da bi si SDS poleg redne volilne kampanje lahko privoščila še by-pass propagando. Dvom o povezanosti s SDS se seveda ni pojavil kar tako. Ekonomist dr. Peter Groznik je denimo Ekspresova vprašanja za intervju prejel kar iz pisarne SDS. Slovenski tednik je izdajalo podjetje Progresija, ki je bilo v lasti Andreja Lasbaherja, nekdanjega direktorja glasila SDS Demokracija. Brskanje po podatkih podjetij, povezanimi z Ekspresom, pa je pripeljalo do člana SDS Jerneja Strnada in njegovega očeta, glavnega tajnika SDS Dušana Strnada. Kdo so bili resnični ustanovitelji Slovenskega tednika in Ekspresa, nikoli ni bilo povsem razčiščeno. Prav tako ne, kdo so bili pisci člankov. Še manj, kako sta bila časopisa financirana. A dejstvo je, da sta imela oglasov, od katerih sicer živijo brezplačniki, le za vzorec. In ko se je začela razpletati afera Patria, so se začele v javnosti pojavljati informacije, da bi bila časopisa lahko sofinancirana iz podkupnin, ki jih je proizvajalec finskih oklepnih vozil pustil v Sloveniji.
Čeprav je zgodba o Slovenskem tedniku in Ekspresu še vedno zavita v gosto meglo, se je začela v zadnjih tednih pospešeno razpletati. Deloma zaradi novih odkritij v aferi Patria, ki zadevajo SDS in njenega predsednika, deloma pa zato, ker je parlamentarna komisija, ki se ukvarja z ozadjem izdajanja in financiranja Slovenskega tednika in Ekspresa, v torek zaslišala uradnega izdajatelja enega od dveh brezplačnikov. Na zaslišanje sta bila sicer povabljena oba, Andrej Lasbaher in Robert Teršek, direktorja podjetja Zame-tek, ki je izdajalo brezplačnik Ekspres, vendar se ga je udeležil le slednji. Lasbaher se zaslišanju očitno izmika, zato je komisija generalni sekretarki državnega zbora že predlagala, da mu vabila naslednjič vročijo prek vročevalca.
V torek je torej pred poslanci pričal le Teršek, ki pa mu s povedanim očitkov, nagrmadenih okrog Ekspresa, ni uspelo ovreči. Njegovo pričanje pač ni bilo prepričljivo. Mu je res mogoče verjeti, da se je kot učitelj telovadbe nekega dne preprosto odločil, da bo izdajal časopis? In da si je, ker denarja ni imel, denar za medijski projekt, ki je praviloma tvegan, izposodil pri prijateljih? Eden izmed njih, direktor podjetij Rašica in Delo Revije Matej Raščan, naj bi mu posodil 100.000 evrov, drugi prijatelji pa še dodatnih 200.000 evrov. Je naključje, da skupni znesek zadošča ravno za izdajo osmih številk brezplačnika in da jih je prav toliko pred volitvami tudi izšlo? Teršek izposojenega denarja za zdaj še ni vrnil. Mu je res mogoče verjeti, da prijatelji, pa če so še tako dobri, dve leti po propadu časopisa denarja niso niti enkrat zahtevali nazaj?
Še bolj neprepričljivi so bili Terškovi odgovori v zvezi s tem, kako je nastajal časopis Ekspres. Kot je znano, so si bili članki obeh brezplačnikov nenavadno podobni, nekateri pa so bili podobni tudi člankom v tedniku Demokracija. Novinarsko častno razsodišče je v tem prepoznalo plagiatorstvo. To še ni vse. Avtorji člankov v obeh brezplačnikih so se podpisovali s psevdonimi. Izjema so bili komentatorji v Ekspresu, ki pa so bili vsi po vrsti naklonjeni desni politični opciji. Teršek je na zaslišanju zatrjeval, da je bil izbor komentatorjev takšen po naključju, psevdonime pa so uporabljali zato, ker je članke pripravljalo več avtorjev hkrati. Ampak zakaj niso potem pač podpisali vseh avtorjev?
Morda zato, ker bi bilo razkritje njihovih imen lahko nerodno. Že samo tisti dve imeni, ki ju je Teršek v torek vendarle izpostavil, sta namreč zbudili precej zanimanja. Omenil je Dominika Freliha, ki sicer ima novinarske izkušnje, a je bil leta 2006 zaposlen v kabinetu premiera Janše, najprej kot pripravnik in nato kot svetovalec. Omenil pa je tudi zdaj že pokojnega Boruta Meška, ki je bil v tistem času odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije (STA). Nenavadno je, da bi odgovorni urednik nekega medija anonimno pisal za drugega, še bolj nenavadno je, da naj bi za Ekspres, kot je dejal Teršek, pisalo še več sodelavcev STA. Sedanji direktor STA Bojan Veselinovič pravi, da je za Terškove navedbe izvedel iz medijev. Parlamentarna komisija doslej od STA ni zahtevala vpogleda v pogodbe o zaposlitvi, so pa te tipske in vsebujejo konkurenčno klavzulo. »Ali je bilo komu na STA dano dovoljenje za pisanje v drugih medijih in kdo bi jih spisal, do zdaj nismo ugotavljali. Čudilo bi me, če bi taka dovoljenja v resnici obstajala, sploh pa za Boruta Meška, ki je bil na STA vseskozi odgovorni urednik,« pravi Veselinovič.
Na zaslišanju smo lahko med drugim slišali tudi, da je Ekspres pogodbo o distribuciji časopisa v poštne nabiralnike sklenil le dan pred izidom prve številke. Slišali smo lahko, da je bil Ekspres dejansko povezan s Slovenskim tednikom, saj je za Ekspresov prelom skrbelo podjetje Progresija, sami pa so mu v zameno dali oglasni prostor. Kaj pa namigi, da naj bi bila brezplačnika financirana z denarjem iz afere Patria? Teršek je potrdil, da je slišal zanje. Ko so ga vprašali, ali so bili njegovi prijatelji, tisti, ki so financirali izdajanje Ekspresa, tudi sami povezani s Patrio, pa je odgovoril, da po njegovem niso bili. So torej bili ali niso bili? Vprašanj je bilo tokrat preveč, zato se bo Terškovo zaslišanje nadaljevalo na naslednji seji »komisije za brezplačnike«. Morda bomo takrat slišali tudi podrobnosti iz zakulisja Slovenskega tednika.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.