Staš Zgonik

16. 9. 2010  |  Mladina 37  |  Politika

Avtomobili za elektrarne

BMW - sponzor Vlade Republike Slovenije?

Predsednik vlade trenutno še izstopa iz audija

Predsednik vlade trenutno še izstopa iz audija
© Borut Peterlin

Časnik Finance je ta teden objavil zgodbo o nameri družbe BMW Slovenija, da vladi donira 100 avtomobilov za petletno brezplačno uporabo. Z njimi naj bi nadomestili starajoči se vozni park protokolarnih vozil predvsem na slovenskih veleposlaništvih v tujini. In zgodba je precej čudna.
Najprej je treba poudariti, da dogovor za zdaj še ni sklenjen, kar je dobro, saj je vprašanje, če bi bil zakonit. Vlada naj bi iz prihrankov, ki bi jih zaradi novejših in varčnejših vozil imela pri vzdrževanju novejšega voznega parka, namenila denar za postavitev fotonapetostnih elektrarn na strehah nekaterih svojih organov, nato pa tudi na strehah srednjih šol. Sliši se lepo in plemenito, a je po mnenju predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa tudi nezakonito, saj v tem primeru ne bi šlo za donacijo, temveč sponzorstvo, saj bi morala svoj del dogovora izpolniti tudi vlada. Na Službi vlade za podnebne spremembe, ki se je z BMW dogovarjala o projektu, sicer zatrjujejo, da BMW v zameno za vozila od vlade ne pričakuje ničesar, hkrati pa v istem stavku dodajajo, da je »bilo dogovorjeno, da se bo privarčevani denar vložil v izgradnjo sončnih elektrarn«. Če BMW ničesar ne pričakuje v zameno, bi bilo verjetno bolje, da privarčevani denar vlada ob trenutnem stanju javnih financ dejansko prihrani, ne pa da gradi fotonapetostne elektrarne in nato sama sebi izplačuje visoke subvencije za proizvedeno električno energijo.
Idejni oče dogovora je sicer uslužbenec vladne službe za podnebne spremembe Jure Leben, ki se je za projekt z BMW dogovarjal že kot direktor Centra za obnovljive vire energije in varstvo okolja (COVEVO), ministrstvu za okolje podrejenega javnega zavoda iz Pivke. A takrat mu ni uspelo, saj je bilo mnenje Kosove komisije negativno. Takratna različica dogovora je namreč predvidevala, da bi vladne fotonapetostne elektrarne gradil preboldski Bisol, kar pa ni v skladu z zakonom o javnem naročanju, saj bi morala država, če bi vlagala v elektrarne, ponudnika izbrati na javnem razpisu. V Službi vlade za podnebne spremembe (SVPS) so takratne pripombe Kosove komisije upoštevali in projekt ustrezno spremenili, a komisiji spremenjenega projekta niso poslali v vnovično presojo. Zdaj ga bodo vsekakor morali. Še bolj čudna je trditev SVPS, da razen BMW nihče od drugih ponudnikov avtomobilov ni bil pripravljen na sodelovanje, saj so se po objavi novice že odzvali v številnih podjetjih in zatrdili, da jih sploh ni nihče poklical. Morda jih je Leben sicer poklical kot direktor COVEVA, a je verjetno precejšnja razlika, če te pokličejo iz nekega malo znanega javnega zavoda iz Pivke ali pa iz Službe vlade za podnebne spremembe, ki ima prostore v istem nadstropju kot kabinet predsednika vlade.
Vprašanje je, če vlada avtomobile sploh potrebuje. Verjetno najbolj ekološka poteza bi bila, da poskuša čim dlje obdržati stara vozila, saj izdelava novih avtomobilov povzroči toliko izpustov CO2, da bi trajalo precej let, preden bi s prihrankom pri gorivu te izpuste pokrili. Direktor Službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih pravi, da je vozni park, ki bi ga zamenjali BMW-ji, star od pet do deset let, vozila so amortizirana in zahtevajo vse večje stroške vzdrževanja. »Poleg tega gre za protokolarna vozila, za katera se je že načrtovala zamenjava. Zaenkrat pač ne moremo pričakovati, da bi v ta namen uporabljali dotrajana vozila.« Vsaj del ogljičnega odtisa novih vozil pa naj bi po njegovih besedah kompenzirali s proizvodnjo elektrike v sončnih elektrarnah.
Teorij, kaj ima od tega BMW, je več. Od tega, da se želijo vriniti na trg protokolarnih vozil, do tega, da bo pač BMW povečal svoj tržni delež in kljub donaciji ob prodaji pet let starih avtomobilov zaradi nizke nabavne cene še vedno zaslužil. Nekateri mediji namigujejo celo, da gre za dogovor med člani združenja mladih podjetnikov YES. Direktor družbe BMW Slovenija Miha Ažman, direktor Hypo leasinga (lizinška hiša BMW) Andrej Potočnik in direktor Bisola (ki naj bi po prvotnem načrtu dobavil fotonapetostne elektrarne) Uroš Merc so namreč YES-ovci.
V BMW Slovenija seveda pravijo, da se zavzemajo za trajnostne projekte, Jernej Stritih pa pravi: »Kot so nam povedali, računajo predvsem na podobo družbeno odgovornega podjetja, gotovo pa gre tudi za promocijo njihove tehnologije tako motorjev z notranjim zgorevanjem kot električnih vozil.« Še najbolje je zadevo povzela klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je za Finance dejala, da »BMW tega zagotovo ne počne iz dobrote in ljubezni do okolja, ker potem bi najbrž darovali avtobuse«.
Premier Borut Pahor v morebitnem dogovoru z BMW ne vidi nič nezakonitega. Ob torkovem obisku v Steklarni Rogaška je tako dejal, da so pač »želeli združiti želje po prezentaciji novih tehnologij, v kar je skupina BMW vložila veliko denarja in znanja ter pokazala veliko uspeha, z ambicijo vlade, da se omogoči uporaba in implementacija teh zelenih tehnologij tudi v Sloveniji«. BMW je sicer, potem ko je dogovarjanje z vlado v medijih dvignilo veliko prahu, sporočil, da je na projektu trenutno še preveč odprtih zadev, zato »je BMW Slovenija svoje aktivnosti na projektu zaenkrat ustavil.«
Eno je gotovo. Tudi če »posel« pade v vodo, je BMW veliki zmagovalec. Toliko brezplačno objavljenih fotografij njegovih vozil, kot so jih ta teden objavili slovenski mediji, je gotovo vrednih vsaj enega novega avtomobila, poskusi vladnih predstavnikov, da s hvaljenjem BMW-jevega napredka pri uvajanju čistejših tehnologij upravičijo svojo namero, pa so tako rekoč neprecenljivi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.