Varčevanje z energijo je najcenejša energija

V Sloveniji moramo zmanjšati rabo energije v stavbah

Montažna enodružinska pasivna hiša Lumar na Igu pri Ljubljani (povečana izolacija, trislojna zasteklitev, kontrolirano prezračevanje, sončna elektrarna)

Montažna enodružinska pasivna hiša Lumar na Igu pri Ljubljani (povečana izolacija, trislojna zasteklitev, kontrolirano prezračevanje, sončna elektrarna)

V zvezi z razvojem slovenske energetike sta glavni temi politikov in energetikov Termoelektrarna Šoštanj in drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. Njihovo prepiranje zbuja vtis, kot da Slovenija brez enega ali drugega objekta ne more preživeti. Poenoteni pa so pri vprašanju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. Seveda moramo zmanjševati rabo energije, vendar so ti učinki po njihovem zanemarljivi. Temu ustrezne so tudi njihove predstave o sredstvih, ki bi jih za to namenili. Za Šoštanj in Krško milijarde, za učinkovito rabo nekaj deset milijonov evrov.
Po mojem pa se mora Slovenija najprej usmeriti v zmanjšanje porabe energije, šele potem v nove zmogljivosti. Poraba energije na enoto bruto domačega proizvoda je pri nas za 35 odstotkov večja, kot je povprečje EU, in dvakrat večja, kot je na Danskem. Zanesljive oskrbe ne bomo samodejno dosegli s povečevanjem zmogljivosti, ampak najprej z varčevanjem in s premišljenim ravnanjem z energijo.
Najlažje, in to takoj, začnemo pri zgradbah. V Sloveniji imamo kar nekaj primerov dobre prakse, med drugim pri gradnji hiš in trgovskih centrov. Gre za objekte, ki so si med seboj različni po porabi energije in režimu bivanja oziroma uporabe. Zato so tudi prijemi za učinkovito rabo energije različni. Če želimo resne učinke pri zmanjšanju porabe energije v zgradbah, moramo pozornost posvetiti vsem vrstam stavb. Država bi morala, podobno kot za stanovanjsko gradnjo in bolnišnice, s stimulativnimi ukrepi spodbujati zmanjšanje porabe energije v poslovnih stavbah, turističnih, trgovskih, industrijskih in drugih objektih. Tukaj so primeri dobre prakse poslovni stavbi Menerga v Mariboru in Kostak v Krškem, pasivni vrtec v Gornji Radgoni in ekohotel v Bohinju. Tak celovit program učinkovite rabe energije, ki naj zajame vseh 90 milijonov kvadratnih metrov zgrajenih gradbenih površin, je treba obravnavati kot vir energije in ga kot takega vključiti v nacionalni energetski program. Možni prihranek je sedem milijard kWh. Direktor za mednarodno energijsko učinkovitost pri fundaciji Združenih narodov Mark Hopkins je med obiskom v Ljubljani dejal, da vsa vzhodna Evropa trpi zaradi energetske potratnosti. Menil je, da ima Slovenija veliko priložnost, da najprej izboljša svojo energijsko učinkovitost, nato pa znanje in izkušnje izvozi na vzhod. V stanovanjski gradnji je mogoče znižati porabo pri novogradnjah do 80 odstotkov, pri prenovi stavb pa do 50 odstotkov.
V preteklosti sta se na tem področju razvila dva koncepta: koncept solarne in koncept pasivne hiše. Koncept sončne hiše (Passive solar house) so razvili na inštitutu Los Alamos v Novi Mehiki v ZDA. Projekt je nastal v času prve naftne krize, ko je Carterjeva administracija z velikimi sredstvi pospešila razvoj rabe sončne energije. Malo cinično, na istem inštitutu so štirideset let prej razvili atomsko bombo. Vodja raziskovalnega projekta Douglas Balcomb nam je leta 1988 pomagal pripraviti prvi mednarodni solarni kongres na Bledu. Koncept solarne hiše je upošteval temeljna načela bioklimatskega projektiranja zgradb, nadgrajen pa je z inovativnimi komponentami, kot so nočna izolacija oken, sezonski hranilnik toplote, moderen zimski vrt in Trombejeva stena. V ZDA so v tistem času zgradili 200 tisoč sončnih hiš, veliko se jih je zgradilo v Evropi. Kmalu se je izkazalo, da take hiše dobro delujejo samo na velikih nadmorskih višinah, kjer je veliko sončnega sevanja sočasno z velikimi potrebami po toploti. Nekateri elementi, zlasti Trombejeve stene, so se uporabili tudi pri večstanovanjski gradnji, vendar so bili izkoristki slabi. Zaradi prevelikih steklenih površin so se hiše pregrevale, sezonski hranilniki toplote se niso obnesli. V Sloveniji so nekateri navdušenci sami zgradili take hiše s podobnimi učinki.
Drugi koncept, ki se je izkazal za veliko učinkovitejšega, je razvil Wolfgang Feist na Inštitutu za pasivne hiše v Darmstadtu v Nemčiji. Iz koncepta sončne hiše je privzel bioklimatski princip pri projektiranju, dodal pa je zelo povečano izolacijo, trislojna stekla, predvsem pa inovativno kontrolirano prezračevanje. Tudi Feista smo že gostili v Sloveniji. Njegov koncept pasivne, pa tudi nizkoenergijske hiše je danes v množični uporabi povsod po svetu, pri enodružinskih in tudi pri večstanovanjskih stavbah. V Sloveniji imamo kar nekaj takih hiš, vendar so to izključno enodružinske hiše, večetažnih objektov nimamo. Pomembno je, da so tudi slovenski proizvajalci montažnih hiš razvili pasivne zgradbe. Jelovica, Marles, Lumar in drugi ponujajo pasivne hiše enake kakovosti kot njihovi konkurenti v zahodni Evropi. Načela pasivne in nizkoenergijske gradnje je mogoče uporabiti tudi pri prenovah stanovanjskih zgradb. Prenovljeni stanovanjski objekti postanejo zelo primerni za izkoriščanje sončne energije.
V Sloveniji je prenov malo. Slovenci imamo prevelike hiše, še zlasti na podeželju, kjer ni denarja za prenovo. V Ljubljani so prenovili tri stanovanjske bloke vendar brez prezračevalnega sistema, zato so tudi učinki manjši. Država zgledno spodbuja gradnjo in prenovo nizkoenergijskih in pasivnih individualnih hiš, subvencije so visoke in je z njimi v celoti mogoče pokriti energijske komponente v zgradbah. Sistem spodbud za večetažne objekte ni dorečen, objektivne težave se pojavljajo zaradi številnih lastnikov stanovanj in njihove različne plačilne sposobnosti. Treba bo poiskati ustrezne modele financiranja.
V primerjavi s stanovanjskimi objekti gre pri trgovskih zgradbah za specifične objekte z veliko porabo električne energije. Večja raba energije je posledica uporabe hladilne tehnike, razsvetljave, klimatskih in drugih naprav za potrebe pekarne, ribarnice, restavracije in drugih spremljajočih prostorov.
Moderni koncepti zmanjševanja porabe energije v trgovskih centrih temeljijo na povečani izolaciji, kakovostnejši zasteklitvi, talnem ogrevanju in hlajenju, izkoriščanju odpadne toplote, LED-svetilkah, izkoriščanju toplote, zemljine toplote, kogeneracijah in trigeneracijah. Veliko trgovskih centrov ima na strehah sončne elektrarne. Nekatere svetovne verige sistematično vgrajujejo elemente učinkovite rabe energije v svoje objekte. Ker se trgovski centri med seboj razlikujejo po obliki in velikosti, ker združujejo različne programe z različnimi temperaturnimi režimi in ker posamezne skupine projektov niso toplotno neodvisne, je dosledno uveljavljanje učinkovite rabe energije veliko težje kot pri stanovanjskih zgradbah. Če pa so rešitve integralne, so prihranki toliko večji. Mercator v celoti upošteva svetovne smernice, kar zadeva energetsko učinkovitost. Centri v Sloveniji imajo povečano toplotno izolacijo, sistem talnega ogrevanja in hlajenja z izpodrivnim prezračevanjem, centralni nadzorni sistem, izkoriščajo tudi odpadno toploto hladilnih naprav. Poskusno bo Mercator uvedel LED-razsvetljavo v garažni hiši v Kranju, za celotno zgradbo so te rešitve za zdaj še predrage. Pri dograditvi trgovskega centra v Ljubljani je tudi z evropskimi sredstvi uporabil inovativne rešitve pri dnevnem osvetljevanju prostorov. Prav dnevna osvetlitev bo eden ključnih elementov pri razvoju novih trgovskih centrov. S tem v zvezi je cilj poiskati cenejše rešitve.
Poseben izziv je tudi prenova starih trgovin. Mercator pripravlja projekt zelene trgovine. Trgovino v Ljubljani bo prenovil po načelih trajnostne gradnje.
Tuš je lani odprl nizkoenergijski supermarket v Selnici ob Dravi. Objekt za ogrevanje ne uporablja fosilnih goriv, ima svojo čistilno napravo in sončno elektrarno, ima povečano toplotno izolacijo, svetlobne kupole, izkorišča pa tudi odpadno toploto hladilnih naprav. V večjih centrih Tuš uporablja kogeneracijo in trigeneracijo. Te smernice bo načrtno upošteval pri gradnji vseh trgovin v prihodnosti.
Pravi izziv za zmanjšanje rabe energije v zgradbah so prenove. Nove stavbe dodatno bremenijo okolje, prenovljene ga razbremenjujejo. Novogradnje tudi pri zelo nizki porabi ustvarjajo nove potrebe po energiji. Pri prenovah poleg prihranka pri energiji izboljšamo zaščito objekta in povečamo udobje bivanja, s tem pa tudi tržno vrednost objekta. Potrebni ukrepi so lahko izpeljani v sklopu siceršnje prenove ali vzdrževalnih del, s čimer dosežemo tudi smiseln odnos med stroški in koristmi. Energijska prenova stavb je lahko velika priložnost za slovenske gradbince. Stanovanjski fond, ki je bil zgrajen v 60. in 70. letih, je potreben obnove. Enako velja za šole, vrtce in trgovine. Gradbena podjetja bi lahko razvila nove tehnologije gradnje, po vsej Sloveniji bi lahko potekalo intenzivno zaposlovanje v gradbeni obrti. O družbeno pozitivnem vplivu ni treba posebej razpravljati. Zakaj imamo v Sloveniji tako malo energijskih prenov? Glavni razlog je pomanjkanje kapitala porabnikov. Varčevanje z energijo je najcenejša energija, a si jo državljani in podjetja ne morejo privoščiti. Država bo morala - poleg sedanjih programov subvencioniranja in kreditiranja - povečati sredstva in poiskati nove rešitve, na primer modele javno-zasebnega partnerstva, socialne pomoči ali financiranja s tretje strani. Seveda Sloveniji v krizi ni lahko. A brez trajnostnega razvoja in učinkovite rabe ter obnovljivih virov energije kot njegovih sestavnih delov napredka in blaginje ne bo. Po teh načelih se bodo morali ravnati tudi lastniki stavb, novi investitorji, projektanti in graditelji. In seveda država.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.