Peter Petrovčič

 |  Mladina 39  |  Politika

Dr. Etelka Korpič Horvat

Nova ustavna sodnica

Zakaj ste se odločili kandidirati za ustavno sodnico? V akademskih krogih v zadnjih letih za ta položaj ni bilo veliko zanimanja.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Peter Petrovčič

 |  Mladina 39  |  Politika

Zakaj ste se odločili kandidirati za ustavno sodnico? V akademskih krogih v zadnjih letih za ta položaj ni bilo veliko zanimanja.

> Tudi sama sem na začetku omahovala, in sicer iz dveh razlogov. Zaradi postopka izbire in imenovanja samega, ki res ni enostaven, in pa tudi, ker sem se zavedala, da prihajam nekam, kjer je veliko strokovnega in odgovornega dela. Vendar je pretehtalo to, da je, vsaj zame, izvolitev na ustavno sodišče po eni strani priznanje, po drugi pa je soodločanje o najpomembnejših ustavnopravnih vprašanjih največ, kar si pravnik po dolgoletni praksi v pravu lahko želi.

Kaj menite o reformi ustavnega sodišča, po kateri boste ustavni sodniki imeli skoraj povsem proste roke pri izbiri zadev, o katerih boste odločali?

> Sama predvsem mislim, da je treba zadeve reševati vsebinsko, kadar je le mogoče, kadar so le izpolnjene procesne predpostavke. Ustavnemu sodišču mora biti omogočeno, da rešuje določena ustavnopravna vprašanja.

Torej reforme ne podpirate v celoti?

> Ne, da je ne podpiram, ampak zagovarjam predvsem to, da se zadeve rešujejo vsebinsko. In to predvsem tiste, ki so splošnega precedenčnega pomena.

Ustavno sodišče pa se je v zadnjih letih zaradi preobilice dela zateklo prav k nereševanju zadev. Sodniki, ki so zagovarjali angažiran pristop, po katerem je sodišče aktivno pri zaščiti človekovih pravic, so bili v manjšini.

> Nikakor ne podpiram formalističnega odločanja. Procesne predpostavke so pomembne, vedno pa je treba iskati način, kako odločiti o vsebini zadeve. Delo ustavnega sodišča bi sicer težko ocenjevala, ker ne poznam vseh njegovih odločb. Seveda je škoda, da bi se ustavno sodišče v preobilici zadev ukvarjalo z nepomembnimi malenkostmi.

Kdo so vaši vzorniki med nekdanjimi ustavnimi sodniki? To funkcijo so opravljala nekatera velika pravna imena.

> Veliko ustavnih sodnikov cenim, recimo dr. Lojzeta Udeta, pa dr. Toneta Jerovška, dr. Dragico Wedam Lukić, Franca Testena in še bi lahko naštevala. Na te ljudi sem vedno gledala s spoštovanjem in tudi na odločbe ustavnega sodišča, saj smo jih, če tako rečem, vedno trikrat podčrtali, da smo iz njih izluščili vse razsežnosti odločb.

Kakšen je vaš svetovni nazor?

> Ne bi se povsem opredelila, ampak moje hotenje je, da bi se po svetu in pri nas na univerzalni ravni razvijala socialna pravičnost za vse ljudi. To se mi zdi, glede na čase, vse bolj pomembno.

Bili ste članica računskega sodišča, sicer pa je vaša specializacija delovno pravo.

> Na magistrskem študiju sem predavala proračunsko pravo in državno revizijo, saj sem devet let delala na računskem sodišču, kjer sem bila kot prva namestnica nekaj let zadolžena za proračun države. Delovno pravo, ki se povezuje s pravom socialne varnosti, pa je moja žlahtna tema. Pred leti sem bila tudi družbena odvetnica, ko smo v ABC Pomurki ustanovili prvo delovno skupnost pravne pomoči. Zagotovo pa me zdaj čaka še veliko učenja in študija zadev, česar se veselim.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.