7. 10. 2010 | Mladina 40 | Politika
“To ni stavka, to je terorizem!”
Stavka zaposlenih v energetiki: najprej bodo v temi proizvodne hale, nato še gospodinjstva
© Borut Peterlin
Po stavki zaposlenih v javnem sektorju, ki je povzročila večmilijonsko škodo gospodarstvu, se zdaj obeta še stavka zaposlenih v energetiki. »Če se vlada ne bo pogajala, bo tema.« Tako je stavko za 12. oktober napovedal predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Franc Dolar. V rokah imajo močno orožje, ki se mu reče električni mrk. Redukcijo v slogu Milke Planinc bi najprej občutilo gospodarstvo, če vlada ne bi privolila v stavkovne zahteve, pa tudi gospodinjstva. V času najhujše gospodarske krize, ko podjetja, drugo za drugim, razglašajo stečaje, brez služb pa je skoraj sto tisoč ljudi, je groziti z redukcijo malodane noro početje. »To ni stavka, to je terorizem,« je pronicljivo ugotovil anonimni komentator na enem od spletnih forumov. Kaj sploh zahteva sindikat? Višje plače? Ne. Tega si niti ne drzne zahtevati, saj plače zaposlenih v energetiki kar za dobro tretjino presegajo slovensko povprečje, poleg tega pa so deležni še božičnice, dodatka za delovno uspešnost, regresa in beneficirane delovne dobe. Samo v petih elektrodistribucijskih podjetjih, ki so v večinski lasti države, je na individualnih pogodbah 49 oseb, njihove bruto plače pa znašajo med pet in šest tisoč evrov. Če jim ne gre za višje plače, kaj torej? Ne boste verjeli: zahtevajo ustavitev reorganizacije elektrodistributerjev, vzpostavitev socialnega dialoga, zamenjavo direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača in sklenitev kolektivne pogodbe, ki bo uredila področje obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Od štirih zahtev je samo ena vezana na pravice zaposlenih, ostale pa so del energetske politike, za katero je pristojna izvršna oblast in se sindikat vanjo nima pravice vmešavati. Še posebej zato ne, ker je reorganizacija, kot jo predlaga ministrstvo za gospodarstvo, v prid in ne škodo zaposlenim. Po t. i. Kopačevem predlogu bi pet elektrodistribucijskih podjetij razdelili na pet omrežnih in pet tržnih delov. Omrežne dele bi postopoma pridružili že obstoječemu Sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja, usoda petih tržnih delov pa še ni povsem jasna. Po Kopačevem predlogu bi jih pridružili družbama HSE in Gen-I, morda pa tudi Petrolu. To ne bi bila privatizacija v pravem pomenu besede, kot se bojijo nekateri. Prava privatizacija bi namreč bila, če bi prek razpisa prodali tržni del teh podjetij. Prav tako zaradi reorganizacije nihče ne bi ostal brez službe, zagotavlja ministrica Darja Radić. Za zaposlene v tržnem delu bi bila ločitev od omrežnih dejavnosti, ki v zadnjem času poslujejo s precejšnjo izgubo, ključ do združevanja z večjimi trgovci in proizvajalci, kar je dolgoročno edini način za preživetje in ohranitev zaposlitve. Sindikat se s tem ne strinja. Predlaga, da bi elektrodistributerje reorganizirali v holdinge, kjer bi bilo trženje ena od hčerinskih družb. To bi pomenilo, da bi namesto sedanjih petih direktorjev imeli kar 25 direktorjev! Če bi sindikat iskreno skrbelo za zaposlene, reorganizaciji ne bi nasprotoval. Mnogi se zato sprašujejo, kaj je resnični motiv za stavko. Naši viri trdijo, da je v ozadju Termoelektrarna Šoštanj, saj ta edina lahko zmanjša proizvodnjo električne energije, glede na to, da je nuklearka v remontu, hidroelektrarn pa ni mogoče ustaviti. In razlog? Bojijo se, da bo vlada ustavila investicijo v šesti blok, skrbi pa jih tudi možna menjava direktorja TEŠ Uroša Rotnika.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.