Marjan Horvat

7. 10. 2010  |  Mladina 40  |  Politika

Nič novega v BiH

Volitve niso spremenile razmerja političnih sil. Stranke z nacionalnim predznakom še naprej prevladujejo.

Državljani Bosne in Hercegovine so v nedeljo na šestih volitvah po vojni in drugih, ki so jih organizirale oblasti BiH same, izbirali svoje predstavnike v državnih ustanovah. V zapleteni daytonski ureditvi države, ki oblast deli na državno (BiH), entitetsko (Federacija BiH in Republika Srbska) in kantonsko (deset kantonov v Federaciji BiH), je nekaj več kot polovica od 3,2 milijona volilnih upravičencev izbrala novo tričlansko predsedstvo BiH in poslance parlamentarne skupščine BiH, poslance Federacije BiH in Republike Srbske, predsednika in dva podpredsednika Republike Srbske in pa poslance skupščin v desetih kantonih Federacije BiH. Volilnih presenečenj v državi, kjer Srbi, Bošnjaki in Hrvati po državljanski vojni 1992-1995 živijo drug mimo drugega, njihove skupne državne ustanove pa so dokaj ohromljene zaradi entitetskega glasovanja v državnem parlamentu, ni bilo pričakovati.
V delih BiH s hrvaško večino je namreč največji delež glasov dobila Hrvaška demokratska skupnost BiH (HDZ BiH), v bošnjaških predelih transnacionalna Socialnodemokratska stranka (SDP) in bošnjaška Stranka demokratske akcije (SDA), v Republiki Srbski pa Stranka neodvisnih demokratov (SNSD) dosedanjega premiera Milorada Dodika. Toda analitiki pričakujejo spremembe v političnem življenju BiH predvsem zaradi novih imen na političnem prizorišču, saj je dosedanji član skupnega predsedstva in voditelj Stranke za BiH Haris Silajdžić med Bošnjaki krepko izgubil vpliv. Zato naj bi glavno vlogo med Bošnjaki dobil po novem Bakir Izetbegović (SDA), sin nekdanjega predsednika BiH, ki velja za pragmatičnega politika. Uspel mu je veliki met, saj je njegova stranka po številu glasov za SDP, sam pa je postal član predsedstva BiH. Silajdžićev poraz lahko pomeni za BiH spremembo, saj je bil ta nekdanji zunanji minister BiH največji nasprotnik Republike Srbske in tudi daytonske ureditve države.
Srbski član predsedstva BiH je postal Nebojša Radmanović iz Dodikove SNSD, ki je dosegla zelo dobre rezultate na volitvah v Republiki Srbski. Prav nervozno pa so se tudi tokrat odzvali na izvolitev hrvaškega člana predsedstva. Socialdemokrat Željko Komšič (SDP BiH) namreč ni iz nabora hrvaških nacionalističnih strank, ampak iz edine transnacionalne stranke v BiH, ki kaj velja na političnem prizorišču. Komšič je prepričljivo zmagal s skoraj 60 odstotki glasov v Federaciji BiH, volili pa naj bi ga v glavnem Bošnjaki, manj pa hrvaško prebivalstvo, ki je dalo glasove kandidatom HDZ in HDZ leta 1990. To mu je očital tudi njegov rival dr. Dragan Čović (HDZ BiH) rekoč, da je »BiH na teh volitvah dobila bošnjaškega in srbskega člana predsedstva in člana predsedstva iz vrst ostalih«.
Ker pa so nacionalni ključi v BiH za oblikovanje državnih organov še kako pomembni, se lahko zgodi, da SDP BiH in Zlatko Lagumdžija ne bosta dobila mandata za sestavo sveta ministrov (vlade BiH), četudi je njegova stranka dobila največ poslanskih mest v parlamentu. Z njim in njegovo stranko so namreč nezadovoljni Srbi in Hrvati, saj meša štrene njihovim ozkim nacionalnim interesom. Poleg tega pa bi moral po neuradnem dogovoru postati predsednik sveta ministrov Hrvat, nato pa bi ga zamenjal Bošnjak in za njim Srb, vendar je Lagumdžija že izjavil, da to ni ustavna rešitev za oblikovanje vlade.
V Republiki Srbski se novi predsednik Milorad Dodik ne ozira kaj dosti na igre v Sarajevu, saj vseskozi napoveduje, da je zanj država Bosna in Hercegovina neživljenjska tvorba, in ne skriva, da si želi njenega propada. V volilni kampanji je zmagal z geslom »Republika Srbska za vedno, BiH pa, dokler je nujno«. Šibka oblast v Sarajevu mu ustreza, saj tako dokazuje, da je Republika Srbska s svojim delujočim gospodarskim in upravnim sistemom edina, ki se gospodarsko krepi.
Resnici na ljubo se v BiH po teh volitvah ne bo kaj bistvenega spremenilo. Država bo očitno ostala še naprej krhka tvorba, sodelovanje med entitetami bo potekalo le toliko, kolikor bo koristno za vse ali pa jih bo vanje prisilila mednarodna skupnost. Obljube o njeni evropski prihodnosti pa so za večino državljanov meglene, kajti državo uničujejo korupcija, ohromljena oblast in obup, saj ima BiH največji odstotek nezaposlenih v Evropi in živi dejansko na račun mednarodne skupnosti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.