Nikjer v Evropi ...

Razen v Nemčiji, Španiji, Finski, Avstriji, Belgiji, Poljski ...

Zmago Jelinčič

Zmago Jelinčič
© Borut Peterlin

Ko je sodišče poslancu SNS Srečku Prijatelju dosodilo dobrih pet let zapora, se je njegov strankarski šef Zmago Jelinčič spet jezil na sodnike: »Ukinil bi trajni mandat sodnikov in tožilcev, ker tega ni nikjer v Evropi.« Res ne? Jelinčič bo že vedel, saj je dolgoletni član številnih mednarodnih delegacij, prav zdaj je recimo eden izmed šestih slovenskih poslancev v parlamentarni skupščini Sveta Evrope.
A Jelinčič se je tokrat zmotil. Trajni sodniški mandat, ki sodnikom omogoča neodvisnost pri njihovem delu, poznajo številne evropske države, uvedle pa so ga prav zaradi politikov, kakršen je Jelinčič. Skušnjava poseganja drugih dveh vej oblasti v sodno je od nekdaj in povsod velika, zato je to razlog, da so moderne evropske države, sledila pa jim je tudi večina novih z juga in vzhoda, uvedle trajni sodniški mandat. V Sloveniji so recimo politiki v preteklosti veliko govorili o odpravi trajnega sodniškega mandata, predvsem takrat, ko jim odločitve sodišča niso bile všeč. Poleg SNS, katere predsednik in tudi številni drugi strankarski veljaki so pogosto na sodiščih, so si tega želeli še v SDS. Ko je bila ta na oblasti, si je njen predsednik Janez Janša prizadeval za spremembo ustave, kajti samo tako »bi bilo možno temeljiteje poseči v sodstvo na ta način, da se zagotovi tudi učinkovitost ...« A koalicija je bila neenotna in ji ni uspelo zbrati 60 poslanskih glasov, je pa ob koncu mandata v sodniško neodvisnost uspelo poseči ministru za javno upravo Gregorju Virantu. Z znižanjem sodniških plač in s finančnimi nagradami za učinkovitost je znižal standarde sodniškega odločanja in vsebino postavil v drugi plan. Njegovo napako je potem sicer popravila sedanja vlada, a vse to so vprašanja, ki ne bi smela biti odvisna izključno od volje vsakokratne oblasti. Največji in hkrati edini garant tega pa je prav trajni sodniški mandat.
Enako kot v Sloveniji poznajo trajni mandat še v Nemčiji, Španiji, Avstriji, Belgiji, Grčiji, Litvi, Estoniji ter na Hrvaškem, Madžarskem, Finskem, Češkem, Poljskem, Portugalskem, Slovaškem ...

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.