7. 10. 2010 | Mladina 40
Koga moti golf?
Vedno nove ovire za igrišče za golf v Sečovljah
Zračni posnetek lokacije predvidenega igrišča za golf v Sečovljah
© Jaka Jeraša
Slovenija še vedno ne zna pritegniti tujih turistov. Nedavno je v Indiji potekala delavnica za skoraj 400 turističnih agentov, organizatorjev potovanj in specializiranih novinarjev, ki sta jo soorganizirali slovenska in hrvaška turistična organizacija. Hrvaška se je indijskemu trgu predstavila z violončelistko, naša država pa z glasbeno skupino Disco Krainer. Ob tako amaterskem lotevanju stvari si je težko obetati večji naval tujih turistov.
Precej koristneje bi bilo, če bi trud in denar vložili v ureditev prostočasnih dejavnosti, ki najbolj privlačijo sodobne turiste. Ena teh je golf. Občina Piran in družba Golf Istra, ki je v solastništvu Istrabenza in Luke Koper, si že desetletje zaman prizadevata za ureditev igrišča za golf v Sečovljah. Ko že kaže, da jima bo uspelo, ju vedno znova presenetijo z novo birokratsko oviro.
Ministrstvo za kmetijstvo je gradnjo golfišča v Sečovljah najprej zavrnilo, ker piranska občina ni zagotovila nadomestnih kmetijskih zemljišč. Ko je občina ta zemljišča vendarle zagotovila v sosednjih občinah, je ministrstvo za okolje od njiju zahtevalo, da sprejmeta spremembe prostorskih načrtov, s katerimi bi formalno opredelili osnovno namensko rabo nadomestnih zemljišč.
Glavna ovira za gradnjo igrišča je lokacija. V združenju zakupnikov kmetijskih zemljišč slovenske Istre trdijo, da je igrišče načrtovano na najboljših kmetijskih zemljiščih. »Pomembneje je pridelovati hrano kot imeti igrišča za golf,« pravi predsednik združenja Jožef Horvat. Pa je zemlja tam res prvovrstna? Dvom o tem zbuja pedološko poročilo o lastnosti zemljišč na območju načrtovanega igrišča, ki ga je po naročilu investitorjev izdelal agronom Janez Rupreht. V njem ugotavlja, da se le manjši del predvidenega območja uvršča v skupino zelo primernih tal, prevladujejo pa malo primerna in neprimerna tla. Navaja tudi, da je od 67 hektarjev zemljišč, kjer je predvidena gradnja igrišča za golf, redno obdelanih le 4,6 hektarja, 10 hektarjev pa je pokošenih travnikov. Pomenljiv je podatek, da so bila doslej skoraj vsa igrišča za golf v Sloveniji zgrajena na zemljiščih, ki bi morala biti namenjena kmetijski rabi, pa kmetijsko ministrstvo vse do sečoveljskega primera s tem ni imelo težav. Nasprotno. Julija je vlada potrdila državni prostorski načrt za Šmartinsko jezero pri Celju, ki prav tako predvideva gradnjo golfišča na kmetijskih zemljiščih. Investitorji so morali, tako kot v Piranu, ob pomoči sklada kmetijskih zemljišč in gozdov zagotoviti nadomestna zemljišča v kočevski občini, pa zaradi tega kočevski občini ni bilo treba sprejeti sprememb prostorskega načrta.
Čeprav drži, da se v Sloveniji kmetijska zemljišča, primerna za pridelavo hrane, vse bolj krčijo, verjetno ni smiselno pričakovati, da nas bo pred lakoto reševala najbolj turistična občina v državi. Dvomi, povezani z igriščem za golf v Sečovljah, so enaki dvomom v zvezi s portoroško marino. Tudi navtični turizem do okolja ni najprijaznejši, pa zaradi tega nikomur ne pride na misel, da bi nasprotoval marini. Še najbolj smiseln argument proti igrišču je, da naj bi bilo to zgolj krinka za posel z zemljišči, ki naj bi jih investitorji nameravali postopoma spremeniti v zazidalna.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.