7. 10. 2010 | Mladina 40
Združeni himnomani
Podmladek SDS v boju za novo himno Borisu Pahorju pripisal Nobelove nagrade
Tržaški pisatelj Boris Pahor je v zadnjem času večkrat predlagal, da bi spremenili slovensko himno. Sedanja, sedma kitica Prešernove Zdravljice, ki je bila izbrana leta 1989, se mu zdi povsem neprimerna, celo absurdna, saj ne omenja Slovencev, to pa naj bi na krepitev narodne zavesti delovalo negativno. Sam rešitev vidi v tem, da bi sedmo kitico Zdravljice preprosto zamenjali z drugo kitico iste pesmi, v kateri sta med drugim tudi verza: »Bog našo nam deželo, / Bog žívi ves slovenski svet.« Šele za verzi te kitice naj bi zapeli tiste, ki zdaj sestavljajo slovensko himno. Odzivi na predlog so pričakovano zelo različni. Mnogi mu nasprotujejo, ker himne ne bi smeli spreminjati čez noč in brez temeljite razprave, ker se jim ne zdi smiselno, da bi vanjo vključevali besedo Bog, ali zato, ker se jim zdi pozitivno, da sedanja himna govori o dobrih odnosih s sosedi. Veliko več razumevanja za Pahorjev predlog pa kažejo v SDS, kjer že napovedujejo, da bodo sprožili tudi formalni postopek za spremembo himne.
In ker SDS te dni tako vneto podpira himnični predlog Borisa Pahorja, ne preseneča, da je njegova pobuda zavzela tudi znaten del sporočila za javnost, ki ga je te dni poslala Slovenska demokratska mladina (SDM). Sporočilo je bilo sicer namenjeno opisu okrogle mize, ki jo je podmladek SDS pripravil v Novi Gorici in na kateri so govorili o nacionalni zavesti v šolstvu. A ker je na njej nastopil Pahor, mimo himne, kot kaže, niso mogli.
Nerodno je le, da so v spremnem dopisu k sporočilu za javnost zapisali, da je Pahor »večkratni Nobelov nagrajenec«, kar seveda ne drži. Pahor je cenjen pisatelj, ni pa dobitnik Nobelove nagrade, kaj šele več teh nagrad. Lani se je sicer ugibalo, ali ga ni Društvo slovenskih pisateljev že nekaj let zapored predlagalo za to ugledno nagrado za literaturo, a njegova nominacija nikoli ni bila potrjena, saj pravilnik odbora za podeljevanje Nobelovih nagrad prepoveduje objavo imen nominirancev, tajni pa so tudi ocenjevanje in način izbire. Podatki so dostopni le za raziskave intelektualne zgodovine, pa še to šele 50 let po podelitvi posamezne nagrade.
Ne glede na to, ali je šlo pri napaki SDM za nepoznavanje, lapsus ali svojevrstno marketinško strategijo, ostaja dejstvo, da je prvi Slovenec, ki je dobil Nobelovo nagrado, dr. splošne medicine in univerzitetni profesor za medicinsko kemijo Friderik Pregl; leta 1923 so mu jo podelili za delo na področju mikroanalize organskih substanc. V sodobnosti se ji je še najbolj približala klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je članica Medvladnega foruma za spremljanje podnebnih sprememb pri OZN, ta pa je leta 2007 prejel Nobelovo nagrado za mir.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.