14. 10. 2010 | Mladina 41
Pazi, volk!
Ali imajo lahko ovčerejci zaradi napadov volkov in medvedov na ovce korist od odškodnin?
© Miha Krofel
V pokljuško-jeloviških gozdovih je več volkov in medvedov, a nekateri so s ponavljajočimi se napadi na živino zadnje leto še posebej opozarjali nase. Eden izmed medvedov je v začetku avgusta na planinah nad Srednjim vrhom v vsaj treh napadih pokončal 15 ovc, zadnja tri leta pa se na Pokljuki zadržuje tudi volk, ki je letos pobil okoli 22 ovc. Ker vsaka mrtva žival za ovčerejce pomeni gospodarsko škodo, so gozdarji na ministrstvo za okolje in prostor vložili prošnjo za izredni odstrel medveda.
Kako smiseln je tak ukrep? Miha Krofel z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani pojasnjuje, da je pri konfliktnih medvedih to smiselno, vse dokler populacija ni ogrožena. Pogosto le majhno število medvedov povzroči velik del vseh konfliktov, pri volkovih pa je drugače. »Ubijanje volkov je učinkovit ukrep za reševanje konfliktov le, če se s korenitimi posegi v populacijo doseže lokalno izumrtje volkov oziroma se ubije večina volkov na nekem območju,« pojasnjuje Krofel, enako trdi Dinaricum - društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov. Volkovi sicer spadajo med ogrožene vrste, populacija zadnja tri leta ne narašča več. Kakršenkoli strah pred volkovi je odveč še zato, ker v Sloveniji ni niti enega potrjenega primera, da bi zdrav volk kadarkoli kjerkoli napadel človeka, pojasnjuje Krofel.
A na Pokljuki je evidentiran volk, ki je problematičen in je v zadnjih treh letih napravil precej škode. Vodja odseka za gozdne živali pri Zavodu za gozdove Slovenije Blaž Černe pravi, da bi bilo škodo mogoče zmanjšati z dodatnimi zaščitnimi ukrepi na pašnikih. Volk sicer ne bi bil sit, bi bile pa ovce cele: »Kot zelo učinkovit ukrep za zmanjševanje smrtnih primerov ovc se je izkazala dodatna zaščita pašnikov z električnimi pastirji ali uvedba dodatnih ovčarskih psov.« Vendar so se napadi na Pokljuki zgodili pri tradicionalni prosti paši v visokogorskih planinah, »kjer je pašno območje skoraj nemogoče ustrezno zavarovati«.
Ovce tako še vedno umirajo. Zanje ministrstvo za kmetijstvo izplačuje odškodnine in postavlja se vprašanje, ali imajo lahko ovčerejci od smrti ovc korist. Černe to možnost zavrača. Za odškodnino je treba dokazati lastništvo, to pa ni vedno mogoče. »Ovce so označene z uhani, ki so všeč krokarjem. Danes sem na terenu videl pet pokončanih ovc, a sem lahko popisal le tri. Pri dveh ni bilo ušes in ni bilo mogoče določiti, čigavi sta živali,« omenja Černe.
Obstaja pa še en zaščitni mehanizem državnega proračuna. Prvi napad se vedno obravnava kot nekaj nepričakovanega in ministrstvo odškodnino izplača. Ob tem lastniku naloži ukrepe za zaščito živine. Če ovčerejec za to ne poskrbi, mu škode naslednjič ne povrnejo, ker se domneva, da je bila nesreča objektivno pričakovana.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.