Človekove pravice v ilegali

Bodo promotorji človekovih pravic prisiljeni v gverilo?

Svet Evrope, edina vseevropska organizacija, ki skrbi za spoštovanje človekovih pravic, zapira svoje informacijske urade v državah članicah Evropske unije. Vlada se je pred dnevi seznanila z zapiranjem informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji, a hkrati ni podprla ustanovitve novega centra za človekove pravice, ki naj bi po zadnjih predlogih deloval pod pokroviteljstvom urada varuha človekovih pravic. Vlada svoje odločitve ni želela podrobneje pojasniti.
So pa zato na ministrstvu za zunanje zadeve pojasnili, da podpirajo »nadaljevanje aktivnosti na področju človekovih pravic«. A gre le za lepe besede. Ministrstvo za javno upravo odsvetuje »dodatno zaposlovanje v javni upravi«, ministrstvo za finance odsvetuje »povečanje odhodkov državnega proračuna«, v vladni službi za zakonodajo zahtevajo vsaj spremembe zakonodaje, če ne celo ustave, v uradu za enake možnosti predlagajo, naj se počaka, da delo konča vladna medresorska delovna skupina. Očitno gre za izgovore brez prave vsebine.
Letni stroški delovanja novega centra so nizki, znašali naj bi okoli 200.000 evrov. Na informacijski urad, ki se zdaj zapira, se je vsako leto obrnilo okoli 200 ljudi, ki so menili, da so bile kršene njihove najosnovnejše pravice, urad pa jim je zagotovil pomoč pri dostopu do Evropskega sodišča za človekove pravice. Večinoma je šlo za ljudi s socialnega dna, z nižjo izobrazbo, brez svojih sredstev ...
Nad početjem vlade je razočaran bivši ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič. »Ukinjanje uradov Sveta Evrope v državah članicah Evropske unije se mi zdi napaka, saj predpostavlja, da se v teh državah ne kršijo človekove pravice, to pa nikakor ne drži. Če nad človekovimi pravicami tudi v Sloveniji ne bo nihče več bedel, bodo sojenja še daljša, še več bo policijskega nasilja, manj preiskane bodo zdravniške napake, manj se bodo spoštovale odločbe ustavnega sodišča. Zdaj bodo sicer nekaj privarčevali, se bo pa to zagotovo maščevalo, ko bo treba plačevati odškodnine zaradi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice,« pravi Ribičič in opozarja, naj se spomnimo, da se komisar za človekove pravice Sveta Evrope Thomas Hammarberg ob obisku Slovenije s slovenskimi veljaki ni želel sestati nikjer drugje kot v prostorih informacijskega urada.
Slovenija je glede na število prebivalcev še vedno med prvimi tremi izmed 47 članic Sveta Evrope po številu pritožb pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Predstavniki Sveta Evrope zdaj rešujejo, kar se rešiti da, po zadnjih podatkih iščejo možnosti delovanja v okviru nevladnih organizacij. Mednarodne institucije, ki Slovenijo opozarjajo, ker nima neodvisnega organa za varstvo človekovih pravic, bodo zdaj lahko še glasnejše.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.