Tjaša Zajc

14. 10. 2010  |  Mladina 41

Za Tita? Proti Titu?

Nekoč prepričan in privržen, danes pa resocializiran in drugačen

Nekdanji oboževalec lika in dela tovariša Tita

Nekdanji oboževalec lika in dela tovariša Tita
© Matej Leskovšek

Ustavno sodišče je v sredo prejelo Apel proti poveličevanju in čaščenju Josipa Broza - Tita, saj naj bi bilo to v nasprotju z vsebino in duhom slovenske ustave in z zakoni Republike Slovenije. Apel so napisali in podpisali somišljeniki krogov, povezanih z Novo revijo, in svoje nasprotovanje utemeljili s tem, da je Tito vse do smrti vodil komunistično partijo. »Bil je hkrati tudi politični vodja države in poveljnik JLA. Preko svojih zaupnikov in ob pomoči celotne partijske tovarišije je z represijo in nedemokratičnimi volitvami vzpostavil enostrankarski totalitarni sistem, ki ga je nadzoroval s sebi podrejenim represivnim aparatom. Brez njegovega neposrednega ukaza ne bi bilo povojnih pobojev, procesov in taborišč.«
Zato se podpisniki počutijo ogrožene, ustavno sodišče pa pozivajo, naj zapisano upošteva pri obravnavi ustavnosti odloka, ki določa spremembe imen in potekov cest ter ulic v Ljubljani. Že uveljavljeni odlok o imenovanju ceste po Josipu Brozu Titu bi bilo treba po njihovem razveljaviti, saj grobo krši ustavne pravice državljanov. Mestni odlok o Titovi ulici je v presojo ustavnemu sodišču aprila letos poslala Mlada Slovenija, ker naj bi bil med drugim v nasprotju s 63. členom ustave, ki prepoveduje spodbujanje k nestrpnosti. Ustavni sodniki za zdaj o pobudi niso razpravljali in po neuradnih podatkih še nekaj časa ne bodo kljub apelu, katerega podpisniki so med drugim Niko Grafenauer, Stane Granda, Drago Jančar, Jože Možina, Lojze Peterle, Jože Petrič, Vasko Simoniti, Ljubo Sirc, Ivan Janez Štuhec in, presenetljivo, tudi Dimitrij Rupel.
Zakaj presenetljivo? Dimitrij Rupel je ob Titovi smrti v posebni izdaji Teleksa o Titovih knjigah pisal zelo naklonjeno, češ da »Titova vizija razodeva - mimo splošne zavzetosti za sodelovanje, sožitje in medsebojno pomoč med narodi - skrb za mednacionalne ekonomske odnose.« Rupel je še zapisal, da »danes razgledan človek tako rekoč nenehno prebira Titova besedila ... brez informacij o tem, kaj je rekel ali zapisal Josip Broz Tito, preprosto ne gre«. Pomembna niso le jugoslovanska dela, pač pa tudi tista, ki jih je o Titu ustvarjala neobveščena tujina. »Nam se ti članki in pisanja včasih zdijo polni ponavljanj in znanih resnic: vendar pozabljamo, da smo mi že prepričani in privrženi, medtem ko oni še niso, in da jim je treba še marsikaj pojasniti, kar nas že dolgočasi.« Privrženi Rupel je na koncu članka bralce pozval, naj se Titove knjige, zbrana dela, govori in podobno berejo še naprej. »Pa ne iz pietete ali nostalgije, marveč da bi negovali kulturni in politični spomin, brez katerih ni ustvarjalnosti in svobode.«
Nekoč je torej Rupel redno prebiral Titova dela, danes pa nasprotuje poimenovanju ulice po nekdanjem jugoslovanskem predsedniku. Takšne preobrate je mogoče razložiti. Kot pravi sociolog Anton Kramberger: »Tisti, ki se poklicno ukvarjajo s politiko, se brez večjih težav vedno znova politično resocializirajo (a ni to lep izraz!?), ker sveta ne opazujejo skozi vrednote, ampak prek koristi«.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.