Jure Erznožnik

14. 10. 2010  |  Mladina 41  |  Družba

Pretirana popustljivost?

Francozom je uspelo število mrtvih v prometnih nesrečah v dvanajstih letih zmanjšati za 60 odstotkov, s skoraj 10 tisoč na nekaj več kot 4 tisoč. Do leta 2012 naj bi na cestah umrlo »le« še 3 tisoč ljudi. Ker je kaznovalna politika dosegla svoj namen, naj bi jo v kratkem omilili.

Pred leti, ko smo Slovenci še drli v tržaške trgovine po tuje pralne praške, plenice in parmezan, ki jih na policah najboljšega soseda takrat še ni bilo, na italijanski strani meje pa tudi še ni bilo niti enega samega kažipota, ki bi kazal pot proti Ljubljani, je veljalo, da je vožnja po Trstu z avtom skoraj nemogoča. Tržačani naj bi vozili kot ponoreli, Slovencev, ki so ves dan begali po trgovinah, pa je bilo najbolj strah trum voznikov skuterjev.
A vožnja po Trstu je bila le mala malica v primerjavi z vožnjo po znatno večjem Milanu, ta pa mačji kašelj v primerjavi z vožnjo po ne toliko večjem Parizu. Parižani se niso zmenili za pešce, po širokih avenijah in po dvopasovnih bulvarjih na nabrežjih Sene so se divje prehitevali, v slovitem krožišču okrog Slavoloka zmage na trgu Étoile na koncu Elizejskih poljan, v katerem imajo, za razliko od vseh ostalih krožišč na svetu, prednost tisti, ki vanj vstopajo, nepoučeni opazovalec včasih ni razumel več ničesar.
Če se stanje v tem krožišču v zadnjih desetih letih ni spremenilo, in je prej (p)ostalo mestna znamenitost, pa je Francozom od leta 1998 do danes število mrtvih na cestah uspelo zmanjšati s skoraj 10 tisoč na 4 tisoč na leto; v samo sedmih letih, med leti 2001 in 2008, se je številka 8 tisoč prepolovila. Pred leti so si oblasti zastavile ambiciozen cilj zmanjšati število mrtvih na 3 tisoč do leta 2012, in tako, poleg človeških življenj, prihraniti še skoraj 8 milijard evrov proračunskih sredstev na leto. Leta 1992 so po vzoru drugih držav med prvimi uvedli sistem kazenskih točk, ga od takrat nekajkrat zaostrili in povišali denarne kazni, zdaj pa se mu obeta korenita prenova, tokrat v korist voznikov.
Upad s skoraj 10 tisoč na 4 tisoč mrtvih v Franciji na leto, preveden v slovenske razmere, glede na število prebivalcev, pomeni zmanjšanje števila mrtvih v dvanajstih letih s 307 na 123; načrt zmanjšati število na 3 tisoč do leta 2012, pa pomeni ekvivalent 92 mrtvih na slovenskih cestah. Takšnih uspehov kajpak ni bilo mogoče doseči le z uvedbo kazenskih točk in strožjim kaznovanjem, temveč predvsem z večjo prisotnostjo policije v prometu, s helikopterskim nadzorom in s preventivnimi pedagoškimi vsebinami na vseh nivojih izobraževanja. Število avtomatskih radarjev se je znatno povečalo in se od leta 2008 po vsej državi še povečuje za 500 enot na leto; v zadnjem času se sicer precej povečuje tudi število namerno uničenih obcestnih omaric, v katerih so radarji nameščeni. Brez ukrepov odvzema vozniškega dovoljenja seveda tudi ni šlo; v Franciji jih vsako leto izrečejo skoraj 100 tisoč, to pa se je zdelo članom parlamentarne zakonodajne komisije, ki zdaj predlagajo ublažitev sistema kazenskih točk, odločno preveč. Predvsem v tistih primerih, ko je voznik dovoljenje izgubil zaradi serije manjših prekrškov, za katere je predpisana le ena točka.
Čeprav se vlada Françoisa Fillona in predsednik Sarkozy s predlaganimi spremembami načeloma ne strinjata, jih je senat odobril in tako omogočil zadnje branje v parlamentu; tu pa za spremembe velja veliko zanimanje, in zdi se, da bodo le redki poslanci glasovali proti. Kaj pravzaprav prinaša omenjeni amandma? Prvič, točke za »lažje« prekrške, naj bi vozniku namesto po sedanjem enem letu, vrnili že po šestih mesecih. Po novem naj bi tudi trajanje odvzema točk za »težje« prekrške, vključno z ukrepom odvzema dovoljenja, skrajšali s treh na dve leti. Prav tako naj bi vozniki štiri točke, ki jih je bilo doslej mogoče ponovno pridobiti z uspešno opravljenim tečajem varne vožnje, namesto na vsaki dve leti, odslej lahko pridobili vsako leto. Čeprav zastavljeni cilj 3 tisoč mrtvih v prometu na leto še ni dosežen, številni prometni strokovnjaki menijo, da je dosedanji režim dosegel svoj namen, in da ohranjevanje ali zaostrovanje kaznovalne politike ne moreta obroditi še boljših rezultatov. Nasprotno, policija se že sooča z vse večjim številom iznajdljivih kršiteljev prometnih predpisov, predvsem prepovedi parkiranja in omejitev hitrosti, ki jim, kljub vse sodobnejšim tehničnim sredstvom, ni več kos. V zadnjih letih je namreč na francoskih cestah zaznala prisotnost vse večjega števila dražjih vozil s tujimi tablicami, registriranih predvsem v Luksemburgu in v Nemčiji, ki jih državljani v letni najem jemljejo zato, ker jim kazni v tem primeru nimajo kam poslati. Država naj bi zaradi tega pojava letno že izgubljala več kot milijardo evrov proračunskih prihodkov.

Vožnja po osemdesetem

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.