Vanja Pirc

21. 10. 2010  |  Mladina 42  |  Politika

Binarnost na tnalu

Konec javne razprave o novem nacionalnem programu visokega šolstva

Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič in predsednica ŠOS Katja Šoba

Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič in predsednica ŠOS Katja Šoba
© Borut Peterlin

Ta teden se je končala javna razprava o novostih, ki naj bi v prihodnjem desetletju doletele slovenski visokošolski sistem. Spremembe, ki jih za obdobje med letoma 2011 in 2020 napoveduje osnutek nacionalnega programa visokega šolstva, so obširne, zato ni presenetljivo, da so že ob njihovem razkritju v začetku septembra naletele na številne polemične odzive. Ti so bili deloma pričakovani že zato, ker se visokošolsko ministrstvo sočasno loteva tudi nove raziskovalne in inovacijske strategije. Še bolj pa so bili pričakovani zato, ker je tema tesno povezana tudi z večnim konfliktom med idejo, da lahko država in trg posegata v visokošolski prostor, ter idejo, da je znanost nad državo oziroma zunaj nje.
Mnogi so konflikt med tema idejama najbolj evidentno prepoznali v eni ključnih napovedanih novosti, v predlogu o uvedbi institucionalne binarnosti. Ta napoveduje, da naj bi zdajšnjo hobotnico univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in visokih šol, pa tudi paleto univerzitetnih in visokošolskih študijskih programov vzpostavili povsem na novo, in sicer tako, da bi obstajale le še univerze, ki bi proizvajale novo znanje, in politehnike, ki bi bile bolj povezane z gospodarstvom. Takšno delitev poznajo denimo v Nemčiji, Avstriji in na Finskem, v Veliki Britaniji pa so jo v 70. letih uvedli, a so jo pozneje opustili. Kakorkoli že, študente bi po tej delitvi ločili na teoretike in praktike. Doktorski študij bi zato, tako visokošolski minister Gregor Golobič, izvajale le univerze.
V višjih strokovnih šolah je bilo zaznati podporo takšni delitvi, univerze, sploh največja ljubljanska, pa so pokazale bistveno manj razumevanja zanjo, saj bi s tem izgubile del svojih študijskih programov. Temu ostro nasprotujejo tudi predstavniki zasebnih fakultet, kar pa je logično, saj te ne bi mogle več obstajati samostojno, temveč bi se morale skupaj z drugimi združevati v univerze ali politehnike. Oglasili so se tudi dekani nekaterih humanističnih in družboslovnih fakultet ter opozorili, da nekateri študijski programi, prenovljeni z bolonjsko reformo, za zdaj še niso zaživeli, a napovedani nacionalni program že načrtuje njihove spremembe.
Študentska organizacija Slovenije se strinja z zamislimi o dvigu kakovosti študija, pa tudi denimo s poenotenim vstopnim sistemom na študij, z vzpostavitvijo enotne študijske strukture in namero po večjem mednarodnem sodelovanju. Zelo kritična pa je do uvedbe institucionalne binarnosti, saj naj zanjo ne bi bilo dovolj niti infrastrukture, niti kadrov, niti sredstev. Če je sredstev slučajno dovolj, bi jih morali po njihovem nameniti štipendijam za doktorske ali za socialno ogrožene študente.
Katere predloge bo ministrstvo upoštevalo v končni različici dokumenta in koliko, naj bi bilo znano novembra. Že zdaj pa je jasno, da najbolj kritizirane ideje o institucionalni binarnosti najverjetneje ne bodo umaknili, saj je Golobič ob koncu javne razprave dejal, da kakšnih drugih izrazitih predlogov za izhod iz sedanje nerožnate situacije slovenskega visokega šolstva niso zasledili.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.