Erik Valenčič

21. 10. 2010  |  Mladina 42  |  Politika

V pričakovanju novega velikega poka

Wikileaksovih 500.000 proti Pentagonovim 120

Pentagon je sestavil posebno skupino 120 vojaških strokovnjakov, ki se bodo spopadli z napovedanim razkritjem okoli 500.000 zaupnih dokumentov ameriške vojske o vojni v Iraku. Obsežno razkritje je napovedala znana spletna stran Wikileaks, dokumentacija pa bi bila lahko objavljena že ta teden, do konca meseca pa zagotovo. V Pentagonu so seveda živčni, saj bo razkritje dosjejev o iraški vojni pomenilo največje uhajanje notranjih informacij v javnost v vsej zgodovini ameriške vojske. S tem bo Wikileaks presegla svoj rekord iz letošnjega julija, ko je objavila okrog 90.000 dokumentov o afganistanski vojni.
Takrat so se v Pentagonu na razkritje odzvali nekoliko dvoumno. Obrambni minister Robert Gates je poskušal zmanjšati pomen in težo objavljene dokumentacije, rekoč, da v njej ni pomembnejših informacij, admiral Mike Mullen pa je napadel uredništvo Wikileaks, češ da bo kri ameriških vojakov in afganistanskih civilistov tudi na njegovih rokah. Kaj je dejansko skrbelo ekipo v Pentagonu, je jasno: dokumenti so potrdili, da je afganistanska vojna praktično izgubljena, da skokovito naraščajo napadi talibanov in drugih uporniških skupin ter da so koalicijske sile ubile na stotine civilistov v »neprijavljenih incidentih«.
Kaj bo razkrila iraška dokumentacija, še ni najbolj jasno, vendar naj bi ta po poročanju britanskih ter ameriških medijev predvsem osvetlila nekatera dejstva v zvezi s civilnimi žrtvami v tej sedemletni vojni. Vsekakor bo obudila nekatere največje more, ki si jih ZDA obupno želijo pozabiti, kot denimo mučenja v zaporih, začenši z Abu Graibom, ter množične poboje civilnega prebivalstva. Ko so na primer marinci leta 2004 oblegali Faludžo, kar je bilo maščevanje za umor štirih ameriških zasebnih varnostnikov, so v tednu dni ubili okrog 600 prebivalcev mesta. Iz tamkajšnje bolnišnice so poročali, da ameriški ostrostrelci streljajo tudi na ambulantna vozila in da številnim ranjencem zato ne morejo pomagati. Ljudje so morali sorodnike pokopavati znotraj svojih domov, ker si niso upali na ulice in podobno. Ameriška vojska je takrat vztrajala pri svojem; poveljnik marincev Brennan Byrne je za časopis USA Today denimo komentiral: »Mislim, da boste videli, da je bilo 95 odstotkov ubitih Iračanov odraslih moških, ki so bili ubiti v spopadih. Marinci so izurjeni v natančni uporabi strelnega orožja. Dejstvo, da je bilo 600 mrtvih, dokazuje, da marinci dobro obvladajo to, kar počnejo.« Leto pozneje je ameriška vojska izvedla večjo ofenzivo na Faludžo in mesto tudi zasedla, pri tem pa je bilo ubitih okrog 2000 ljudi. Vojaški predstavniki so znova trdili, da je šlo za teroriste iz vrst Al Kaide, kar so poznejša medijska poročila v veliki meri zanikala. Spet naj bi med mrtvimi prevladovali civilisti, tudi ženske in otroci. Zadeva je bila čez čas pozabljena in pravzaprav nikoli ni doživela svojega epiloga, kar pa bi se utegnilo zgoditi zdaj. Kdo ve, koliko manj obsežnih pobojev, ki so se zgodili neopaženi, je še bilo.
Predsednik Barack Obama je 31. avgusta letos uradno razglasil konec vojne v Iraku, rekoč: »Operacija Iraška svoboda je končana in Iračani imajo zdaj osrednjo odgovornost zagotoviti varnost svoje države.« Tu gre za interpretacijo, da je bila ta vojna uspešna, vse slabe stvari, ki so se v njej dogajale, pa bi bilo dobro pozabiti. Zato si nihče v ameriški vojski in administraciji ne želi obujati te zadeve, ker bo to vnovič odprlo vprašanje pregona vojnih zločincev. Če pa bodo v tem gradivu objavljeni še dokumenti o plačevanju sunitskih milic, da bi se nehale boriti proti ameriški vojski, bo nesporno pod vprašajem tudi Pentagonova teorija, kako je bila »vojna proti teroristom« v Iraku dobljena. Če je sploh bila. Vzemimo za primer novice agencije Reuters z dne 19. oktobra: »V napadih v Bagdadu ranjenih 14 iranskih turistov«, »Samomorilski napadalec v Mosulu je ubil iraškega vojaka in jih ranil še sedem«, »Oboroženi moški ubili vojaka v zahodnem Mosulu«, »Bomba v Samari ubila tri ljudi in jih še sedem ranila«, »Oboroženi moški ubili varnostnika banke v Kirkuku«, »Bombe ranile pet ljudi v Baidžiju«, »Bomba v Tikritu ubila 11 ljudi«.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.