21. 10. 2010 | Mladina 42
Kako odpraviti prometni kaos v Ljubljani?
Janković razmišlja o uvedbi zgoščevalne takse
Zatrpan center Ljubljane
© Borut Peterlin
V Ljubljano se vsak dan pripelje približno 150 tisoč ljudi, ki živijo zunaj mesta, a delajo v njem. Posledice navala dnevnih migrantov so vse slabši zrak, zadrega s parkiranjem in prometna zmeda. Ljubljanski župan Zoran Janković je že med predvolilno kampanjo obljubil rešitve. Napovedal je uvedbo petega in šestega pasu na mestnih vpadnicah, ki bi bila namenjena izključno javnemu prometu, vzpostavitev koridorja Zmajev rep-Dunajska-Slovenska-Barjanska s samostojnim rumenim pasom, ki bi pripomogel k večji hitrosti in točnosti prihodov avtobusov, gradnjo novih parkirišč po sistemu P + R ob vstopu v mesto, s čimer bi dnevne migrante spodbudili, da pustijo vozila na mestnem obrobju in uporabljajo javni promet, obljubil pa je tudi nove in podaljšane kolesarske steze ter uvedbo sistema izposoje mestnega kolesa (razpis za to je bil že uspešno izpeljan), s čimer bi povečali delež trajnostno usmerjenega in čistejšega prometa.
Če vsi ti ukrepi ne bi zalegli, namerava razmisliti tudi o uvedbi t. i. zgoščevalne takse. Gre za obliko finančnega nadomestila, ki ga plača voznik za uporabo cest na nekem prometno obremenjenem območju. Nekatera večja evropska mesta, med njimi London, Stockholm, Milano, Oslo in Rim, so zadnja leta zaradi vse gostejšega prometa uvedli prav to vrsto pristojbine. »Prvo mesto na svetu, ki je uvedlo zgoščevalno takso že leta 1975, v veljavi pa je še danes, je Singapur,« pravi Andrej Piltaver iz mestnega oddelka za varstvo okolja. V praksi se je zgoščevalna taksa izkazala za učinkovito orodje pri zmanjševanju prometne gneče in prometnega onesnaževanja v mestnem okolju, vplivala pa je tudi na spremembo potovalnih navad. V Londonu, ki ima s širšo okolico kar 7,5 milijona prebivalcev, so zgoščevalno takso uvedli februarja 2003. Uporabili so t. i. kordonski sistem, ki zamejuje vstope v mestno središče, za prehod kordona pa je potrebno plačilo. Dnevna taksa v višini osmih evrov za vstop ali gibanje po območju se plača vnaprej, sistem pa deluje na podlagi videonadzora prek CCTV-kamer in avtomatskega prepoznavanja registrskih številk. Rezultati so očitni: v petih letih po uvedbi takse se je število vozil in taksijev med obratovalnim časom zmanjšalo za 36 odstotkov, za 17 odstotkov se je zmanjšala emisija dušikovih oksidov, število tistih, ki uporabljajo alternativne načine prevoza, se je povečalo za 49 odstotkov, potovalni čas pa se je v povprečju skrajšal za tretjino.
A ker gre za izvedbeno zahteven ukrep, je v zadnjih petih letih kljub vabljivim finančnim spodbudam države kar deset britanskih mest opustilo načrte za uvedbo te takse, prav tako dve mesti v ZDA. V Manchestru in Edinburgu je bila odločitev o uvedbi zgoščevalne takse zavrnjena na referendumu, to pa bi se lahko zgodilo tudi v Ljubljani. Preden se torej mestna uprava na čelu z županom Jankovićem odloči za uvedbo takse, bi bilo smiselno izkoristiti vse druge možnosti, in teh ni malo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.