Tjaša Zajc

21. 10. 2010  |  Mladina 42

Sporne nagrade?

Ali naj menedžerji, ki so zakockali svoja podjetja, vrnejo nagrade

Bilo je nekoč: Bine Kordež, menedžer leta 2007

Bilo je nekoč: Bine Kordež, menedžer leta 2007
© Arhiv Finance

»Treba je kritizirati, obsojati neodgovorno ravnanje do zaposlenih, kakršnega vidimo na primeru sistema Merkur,« je bil na četrti Strateški konferenci o trgovini na Brdu pri Kranju kritičen predsednik republike Danilo Türk.
Merkur je zdaj v slabem finančnem stanju, razlogi za težave pa tičijo tudi v menedžerskem prevzemu, ki se je začel že leta 2007, pod vodstvom družbe Merfin, katere več kot 25-odstotni lastnik je nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež. Ta je leta 2003 dobil visoko priznanje GZS za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu, leta 2007 pa ga je Združenje Manager imenovalo za menedžerja leta. Nekoč uspešna družba, ki je nameravala postati vodilni trgovec s tehničnim blagom v jugovzhodni Evropi, je danes v velikih težavah. Kordež priznava, da je prevzem glavni razlog za sedanje težave, »vendar predvsem zato, ker ni bilo dovoljeno, da bi prevzem izpeljali do konca«.
Merkur ni edino podjetje, ki je nekoč dobivalo ugledne nagrade, danes pa je globoko v dolgovih. Prva dama pred kratkim propadlega Vegrada Hilda Tovšak je leta 2008 prejela prvo hrvaško kuno - nagrado za najboljše menedžerje in podjetnike na Hrvaškem. Propadli slovenjgraški Prevent je bil leta 2000, 2003 in 2004 med finalisti za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, ki je najvišje državno priznanje v okviru nacionalnega programa kakovosti.
Kako lahko podjetja ljudi, ki so bili nekoč tako zelo uspešni, izkazovali velike dobičke in odlično poslovanje, propadajo? Ekonomist Bogomir Kovač je nedavno zapisal, da je težava menedžerjev, da so si »za minimalne denarne vložke lastnih sredstev obetali milijonske lastniške deleže, razvoj družbe pa so povsem podredili lastnim lastniškim interesom«.
Bi morali menedžerji, ki so nekoč dobivali nagrade za svojo delo, te danes vrniti? Nagrade namreč niso le priznanje za trenutne razmere v podjetju, temveč tudi za neki način poslovanja. Če je bilo to neko obdobje legitimno, kasneje pa se je izkazal za zelo sporno, in če v času krize menedžerji podjetja zapuščajo, ker zanje ni več preproste rešitve, je jasno, da je (bilo) z njihovim vodenjem nekaj narobe.
Podeljevalci nagrad se s tem ne strinjajo. GZS ne pozna sistema odvzema nagrad, poleg tega tam pravijo, so bili rezultati Merkurja v času podelitve nagrade Kordežu nesporno dobri. Podobno razloge za naziv menedžer leta utemeljujejo v Združenju Manager, kjer še poudarjajo, da se je menedžerski prevzem Merkurja začel po podelitvi nagrade. Nekdanji predsednik uprave Zavoda za poslovna istraživanja Siniša Grgić, ki je nagrado podelil Tovšakovi, ravno tako meni, da je »povprečna življenjska doba podjetja v urejenih razmerah poslovanja manj kot deset let, nato pa podjetja propadajo, ker se na trgu najde kdo hitrejši in pametnejši. V krizi je rok trajanja še toliko krajši.« Grgić je prepričan, da sedaj odkrite nepravilnosti v poslovanju in ugotovitve o izkoriščanju delavcev ne spreminjajo tega, da je podjetje Vegrad pred nekaj leti na Hrvaškem dobro poslovalo.
Vsi izgovore torej iščejo v preteklosti, ki (naj) ne bi napovedovala gospodarske krize. Morda, a če nagrade podeljujejo za prispevek, ki ima »trajnejši pomen v gospodarstvu«, je vseeno očitno, da so take poslovne odločitve pripeljale do propada podjetij in stiske nič krivih delavcev. Nagrade za tako delo pa samo legitimirajo sporne načine vodenja.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.