29. 10. 2010 | Mladina 43 | Politika
Odhod nezadovoljnega poslanca
Andrej Magajna je storil tisto, kar je napovedal že na začetku leta
Program je dober, praksa pa...
© Borut Peterlin
Ko je bila pred dvema letoma sestavljena vladna koalicija, je štela 50 glasov. Nato je razpadla poslanska skupina Desos, iz množice 29 poslancev SD pa je te dni izstopil Andrej Magajna, predsednik neparlamentarne stranke Krščanskih socialistov Slovenije, ki je v parlament prišel kot nadomestni poslanec. Kot zamenjava ministra za finance Franca Križaniča.
Ali po dveh letih razpada parlamentarna podpora vladi? Ali je vladna stran, kakor radi pravijo člani opozicije, najprej izgubila podporo v javnosti, sedaj pa jo bo še v parlamentu? Parlamentarna aritmetika temu ne pritrjuje. Vlada ima v parlamentu še vedno najmanj 47 glasov, če ne štejemo politične podpore, ki jo vladnim predlogom praviloma dajejo po novem trije samostojni poslanci. Eden, ki je prišel iz poslanske skupine SD, in dva, ki sta iz poslanske skupine odšla po sporu s Karlom Erjavcem. Magajnov odhod ni nič dramatičnega. SD je še zmeraj največja poslanska skupina. Ima 28 poslancev, toliko, kot jih je imela Janševa SDS neposredno po volitvah, a je tudi njih pred časom zapustil Franc Pukšič.
Magajna je v parlamentu sicer nekajkrat glasoval drugače kot njegovi vladni poslanski kolegi. Skupaj z Julijano Bizjak Mlakar (SD) sta ostro nasprotovala umaknjeni zdravstveni reformi. Magajna je vlado opozarjal na probleme z neplačevanjem socialnih prispevkov, podpira sicer dokapitalizacijo NLB, a se boji, da naj bi jo vlada pozneje prodala tujcem, prav tako pa nasprotuje novemu zakonu o RTV. Še več, pri tem zadnjem je skupaj z opozicijo vložil zahtevo za referendum. In ravno zaradi te poteze je njegov odhod med nepovezane poslance del politične higiene.
A le to. Nič več. Četudi je veliko poslancev SD in vlade nezadovoljnih z delom svojega ministrskega predsednika, četudi so z njim nezadovoljni njegovi ministri, to ne pomeni, da Pahor izgublja politično podporo. Pahorja pravzaprav nikoli niso zares podpirali in razumeli ne njegovi strankarski kolegi ne člani njegove vlade. Neusklajena politična stališča in soliranje so vseskozi način delovanja Boruta Pahorja, tako znotraj stranke kot zunaj nje.
Ko Andrej Magajna trdi, da je bila njegova moč v poslanski skupini majhna in da je v sodelovanju med SD in njegovimi krščanskimi socialisti velikokrat prišlo do kršitve medsebojnega sporazuma, se ne moti. A pozablja, da je bil njegov glas v poslanski skupini samo eden izmed 29. In da njegova stranka zunaj parlamenta pravzaprav ne obstaja. Leta 2009 so na volitvah za evropski parlament krščanski socialisti zbrali 1527 glasov. Na nedavnih volitvah v Ljubljani pa samo 231 glasov.
Pahor trdi, da se z Magajno ni nikoli strinjal, ker sam ni bil nikoli »socialni radikalist«. Gotovo je Magajna v parlamentu bolj zagovarjal socialno državo, kot to počnejo nekateri člani Pahorjeve koalicije, a radikalist ni bil. Z izstopom iz poslanske skupine se bosta zmanjšala samo njegova moč in politični vpliv. Razen če se ne bo oblikovala nova politična skupina, ki bi predstavljala alternativen pogled na razvoj Slovenije in drugačno vodenje države. A skupina nepovezanih poslancev je samo majhen korak v tej smeri ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.