28. 10. 2010 | Mladina 43
Pravičnost ali oderuštvo
Kdaj in zakaj ima država dolžnost zahtevati vračilo socialne pomoči
Koliko ljudi potrebuje pomoč države?
© Borut Peterlin
Pred časom smo spremljali boj državljanke z državo, ki je iz zapuščine zahtevala izločitev in vrnitev dela zapuščine v višini socialne pomoči, ki jo je za časa življenja prejel državljankin mož. Ali to pomeni, da je s socialno državo resnično konec ali velja nasprotno?
Bistvena značilnost sistema socialnega varstva je subsidiarnost. To pomeni, da je posameznik upravičen do socialne pomoči, kadar sam kljub izkoriščenim priložnostim, ki jih ustvarja država, še vedno nima dovolj sredstev za preživetje. Dr. Grega Strban, profesor prava socialne varnosti na Pravni fakulteti v Ljubljani, pojasnjuje, da mora posameznik oziroma družina »izčrpati vse možnosti zagotavljanja preživetja z lastnimi močmi, preden je lahko upravičena do socialne pomoči države ali lokalne skupnosti«. To pomeni, da mora uveljaviti vse pravice »iz nadrejenega sistema socialnega zavarovanja, izterjati dolgove (denimo preživnino), sprejeti vsako zaposlitev in predvsem plačano delo ter zmanjšati razpoložljivo premoženje. Zato se poudarja, da je sistem socialne pomoči zadnja, varovalna mreža, ki naj omogoči življenje, vredno človekovega dostojanstva.«
Prav iz omenjene subsidiarnosti, torej sistema, ki pomeni šele drugo oziroma zadnjo možnost, izhaja upravičenje dajalca pomoči, torej države ali lokalne skupnosti, da zahteva vrnitev dela premoženja pokojnika, ki je za časa življenja prejemal socialno pomoč.
To, da za pokojnim prejemnikom socialne pomoči ostane toliko ali več premoženja, kolikor je bila skupna vrednost prejete socialne pomoči, pomeni, da bodo pokojnikovi dediči dejansko postali lastniki državnega premoženja oziroma premoženja lokalne skupnosti. Tako bi postali tudi lastniki premoženja, ki ga zapustnik v svojem življenju ni zaslužil, ampak ga je prejel kot pomoč. To pa je dejansko v nasprotju s socialno pravičnostjo.
Strban pojasnjuje, da je v takšnem primeru zato ustavno dopustno, »da se država, potem ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje.« Del te pravice upravičencev do socialne pomoči pa je tudi možnost, ki jo ponuja zakon, da država dane socialne pomoči ne zahteva nazaj, če za zapustnikom deduje zakonec oziroma otroci, ki so tudi sami upravičeni do socialne pomoči.
Zahteva po vračanju dane socialne pomoči torej ni zgolj pravica države, pač pa prej njena dolžnost in odgovornost do vseh bodočih prejemnikov socialne pomoči. Strban opozarja, da je Slovenija socialna država po ustavi, po njej pa je država dolžna posamezniku pod določenimi pogoji zagotoviti ustrezno socialno pomoč, zato »te pravice posameznika ne sme ogroziti z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje pomoči«. To je sicer pred časom že ugotovilo tudi ustavno sodišče.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.