Erik Valenčič

28. 10. 2010  |  Mladina 43

Nakupi starega železja

Ne gre (samo) za skupno varnost, gre za biznis

Dva pilatusa - ponos slovenskega neba

Dva pilatusa - ponos slovenskega neba
© Matej Leskovšek

Hrvaška premierka Jadranka Kosor in njen slovenski kolega Borut Pahor sta se na sobotnem srečanju v hrvaškem obalnem mestu Lovran zavzela za skupni nadzor zračnega prostora obeh držav. Dogovorila sta se za oblikovanje komisije, ki bo preučila to možnost, kot osrednjo prednost načrta pa navedla zmanjšanje stroškov in povečanje skupne varnosti. Napoved je pričakovano sprožila polemike v medijih, presenetila je tudi vrhovnega poveljnika obrambnih sil, predsednika Danila Türka, ki ne razume, čemu takšen dogovor, saj naš zračni prostor varujejo že italijanske letalske sile. Čez nekaj dni se je (samemu sebi) čudil tudi Pahor, in sicer, ker je zamisel o takšnem sodelovanju s Hrvaško dobila tolikšne razsežnosti. Iz njegovega urada so sporočili, da je bila to zamisel Jadranke Kosor »kot predlog za proučitev, a je dobila preveliko težo v javnem mnenju, glede na to, v kakšnem statusu ta hip zamisel je«.
Vendar to ni ustavilo nadaljnjih polemik. Obramboslovec s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Erik Kopač je za spletno stran RTV opozoril, da »trenutno Hrvaška sploh ne razpolaga z zmogljivostmi, ki bi v prihodnje omogočale varovanje slovenskega zračnega prostora. Pravzaprav kmalu ne bo imela niti zmogljivosti za varovanje svojega. Sodelovanje med državama bi torej temeljilo na naši neposredni ali posredni pomoči pri nakupu bojnih letal.«
Res je, da ima Hrvaška težave z vzdrževanjem svojih, v glavnem v Ukrajini kupljenih migov, ki so stari okrog 30 let. Vendar niso pri nas razmere nič boljše, 15. brigada vojaškega letalstva je bila pred leti razpuščena, pilatusi, s katerimi še razpolaga Slovenska vojska, pa bodo v prihodnjih letih že tako dotrajani, da bi bilo najbolje, če bi jih poslali v muzej.
Ker si ne ena ne druga država ne moreta privoščiti resne posodobitve vojaškega letalstva, se pravzaprav že dlje dogovarjata o sodelovanju. Po naših podatkih naj bi bil že nekaj časa na mizi scenarij o sodelovanju pri nakupu lovcev F 16-A, najverjetneje nizozemskih. Spet gre za približno 30 let stara letala, ki pa so za dve generaciji sodobnejša od hrvaških migov. Letala naj bi sicer kupili »pod ceno«, vendar to še ne pomeni, da zanje ne bomo odšteli veliko denarja.
Čeprav se pri takih stvareh praviloma poudarja, da gre za skupno varnost, je v ozadju vendarle precej posla. Obramboslovec Klemen Grošelj s FDV za Mladino pojasnjuje: »Cilj je doseganje interoperabilnosti znotraj Nata, ki predvideva tudi notranjo trgovino med državami. Včasih gre za obliko pomoči, recimo ko je Nemčija Poljski za simbolno ceno prodala veliko svojih oklepnih vozil, vendar je potem treba namenjati ogromno denarja za vzdrževanje te opreme in za nakup streliva. Ne moremo torej govoriti le o pomoči, ampak tudi o obveznosti. Tu gre za splošnejši vzorec. Zahodnoevropske države svoje vojaške presežke, ki so zanje samo breme, prodajo v vzhodni blok, s čimer hkrati zagotovijo tudi nekatere posle za svoja podjetja.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.