11. 11. 2010 | Mladina 45
Poziv k spremembam
Nenavadna naključja v popoldanski informativni oddaji na volilno nedeljo
Je RTV kršila volilni molk?
© Borut Peterlin
Med razpravo ob sprejemanju novega zakona o RTV Slovenija, ki je bila še posebej burna, ker je opozicija že prej napovedala referendum, s katerim bo nasprotovala zakonu, smo slišali najrazličnejša poslanska mnenja o delovanju nacionalke in celo o njenem programu. V razpravo se je vključil tudi predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar in dejal, da naj bi bila nacionalka med drugim krogom nedavnih županskih volitev kršila volilni molk.
Za kaj gre? Nacionalka je na volilno nedeljo v Poročilih ob 17. uri objavila prispevek o poteku volitev v petih občinah severno od Ljubljane, pri tem pa je za mnenje vprašala številne volivce. Med njimi sta bila tudi Irena in Tomaž. Prva je dejala, da v Domžalah pričakuje več posluha za otroke, saj bi bilo mogoče bolje urediti šole in vrtce, drugi pa je rekle: »Žal ni dovolj poskrbljeno za varnost. Ne vem, jaz mislim, da je treba spremembe tukaj uvesti.« Izkazalo se je, da sta bila kritična volivca Irena Deželak in njen soprog Tomaž Deželak. Izjava slednjega je marsikoga presenetila, saj je tisti dan posredno sodeloval na volitvah - vodil je volilni štab županskega kandidata SDS v Domžalah Roberta Hrovata. Njegov nastop pred TV-kamerami bi bil lahko sporen, saj zakon določa, da se mora volilna kampanja, v katero sodijo vse oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev, končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja.
Deželak je kot predstavnik SDS zadnja štiri leta vodil nadzorni odbor Občine Domžale. Avtor televizijskega prispevka, dopisnik Miro Štebe, kljub temu pravi, da za njegovo vlogo v Hrovatovi kampanji ni vedel. Tudi urednica takratnih Poročil Metka Majer trdi, da za Deželakovo vlogo pri volitvah ni vedela. Drugače bi njegovo izjavo, ki sicer ni neposredno pozivala k izvolitvi katerega od kandidatov, najverjetneje umaknili iz prispevka.
Na inšpektoratu za notranje zadeve, ki je pristojen za nadzor nad kršitvami volilnega molka, ta primer še proučujejo. Če bo ugotovljena kršitev, organizatorju volilne kampanje grozi globa v višini od 800 do 1200 evrov, odgovorni osebi organizatorja globa od 150 do 300 evrov, posameznikom pa globa od 120 do 200 evrov. Vprašanje je le, komu bi inšpektorat v tem primeru sploh naložil kazen. Bi jo naložil avtorju izjave Deželaku, saj bi moral ta kot vodja volilne kampanje županskega kandidata dobro poznati predpise, ki urejajo volilni molk, in bi izjavo za televizijo že zato lahko odklonil (moral odkloniti?), ali TV Slovenija, ki je njegovo izjavo objavila, morda pa kar vsem po vrsti?
Ob primeru se postavljajo še številna druga vprašanja, od tega, kje je meja med volilno propagando in izražanjem osebnih mnenj sodelujočih na volitvah, do tega, ali niso še tako nedolžna mnenja volivcev, ki jih mediji na volilni dan objavijo pred zaprtjem volišč, pravzaprav namig o tem, kako glasovati. Toda v nekaterih državah volilnega molka, ki naj bi tik pred volitvami preprečil najintenzivnejši pritisk na volivce in jim dal možnost mirnega premisleka, sploh ne poznajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.