Borut Mekina

18. 11. 2010  |  Mladina 46

Davek na dobroto

Bo RKC z darovi vernikov sanirala špekulativne naložbe?

Bilo je nekoč: prijateljski stisk rok direktorja Zidarja in nadškofa Krambergerja

Bilo je nekoč: prijateljski stisk rok direktorja Zidarja in nadškofa Krambergerja
© Marko Pigac

Vse se je začelo leta 1994, ko je Mirko Krašovec, glavni ekonom mariborske nadškofije, začel med verniki cerkev oglaševati kot dobro naložbo. V času certifikatne mrzlice je razlagal, da naj bi bila vložitev certifikata v t. i. Krekov poslovni sistem dejanje sprave: »Smo apolitična družba, naša najpomembnejša prednost je Krekov poslovni sistem, ki prihaja na slovenski finančni trg neobremenjen s preteklostjo in postaja sinonim za stabilno in varno naložbo.« Ta teden smo dočakali konec te pravljice. Krašovec se je poslovil in odšel v pokoj brez velikih besed, vodenje cerkvene gospodarske hrbtenice, podjetja Gospodarstvo Rast, je prevzel Lojze Cvikl, zadolžena mariborska nadškofija pa je po obisku predstavnikov Vatikana napovedala, da bo svoje naložbe skušala rešiti po nasvetih mednarodne investicijske banke Rothschild in skupine TMF.
Premoženja nekaj deset tisoč certifikatnih vlagateljev ne bo lahko rešiti. Pred dvema letoma, ko še nihče ni pisal, da se je slovenska cerkev znašla v hudih škripcih, je vrednost delnice Zvona ena holdinga znašala 8 evrov, danes je njena vrednost le še 0,19 evra.
Težava pa seveda ni le pri vernikih, ki so denar v cerkvene sklade vložili v dobri veri, ampak tudi v argumentu, da »naša cerkev živi od vernikov«, ki so »naše največje bogastvo«, in v tem, da dobi cerkev na Slovenskem kar 80 odstotkov prihodkov od verujočih, kot je po ustoličenju ponavljal novi ljubljanski nadškof Anton Stres. Po zakonu o gospodarskih družbah morajo namreč lastniki zagotavljati t. i. kapitalsko ustreznost svojih investicij. To pomeni, da jih morajo po potrebi tudi dokapitalizirati. Prav zato banke za reprogramiranje avgusta letos zapadlih posojil od Zvona ena holdinga zahtevajo pisno jamstvo cerkve, ki naj bi holdingu pomagala v težavah. Banke torej pričakujejo in zahtevajo, da cerkev svoje špekulativne naložbe rešuje. Ne samo s prodajo T-2, ampak tudi s prodajo kakšnega objekta, ki ga je dobila vrnjenega z denacionalizacijo.
Bo torej morala cerkev svoje »največje bogastvo«, ki ga je v letih pobrala od vernikov v obliki darov, nameniti za reševanje špekulativnih naložb, med drugim tudi T-2, ki še zmeraj ponuja pornografske vsebine? Jasno, da ne. Kaj takšnega se zagotovo ne bo zgodilo. Morda pa slovenska RKC ravno zato potrebuje ugledne svetovalce in investicijsko banko, ki bo stopila vmes, kot neke vrste by-pass?
Sicer pa ima mariborska nadškofija še eno težavo. Na sodišču SCT zahteva od nje pol milijona evrov za investicijo na Vrbanski, kjer je škofijska gimnazija Maribor. Nadškofija je menda mislila, da gre za donacijo, vendar pri SCT trdijo drugače.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.