Marjan Horvat

18. 11. 2010  |  Mladina 46

Maša za domobrance

Zdaj še pobuda za ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije?

Vhod v množično grobišče

Vhod v množično grobišče
© Miro Majcen

Konec oktobra so se v Great Missendnu blizu Londona na spravni maši za žrtve britanske repatriacije Slovencev, ki so se maja 1945 umaknili pred jugoslovansko partizansko vojsko na Koroško, znašli slovenski veleposlanik v Veliki Britaniji Iztok Jarc, evropska poslanca Lojze Peterle in Milan Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič, zgodovinarka Tamara Griesser Pečar in predsednik vladne komisije za prikrita grobišča Jože Dežman. Mašo pa sta darovala Peter Doyla, škof iz Northamptona, in slovenski metropolit dr. Anton Stres. Zgodovinski pregled dogodkov, povezanih z vračanjem sodelavcev nemškega okupatorja iz Koroške v domovino, kjer so jih večinoma pobili, je predstavil župnik iz Great Missendna Timothy Russ. Na srečanju so bili tudi zgodovinar Nikolaj Tolstoj, Marcus Ferrer in John Corsellis - vsi avtorji knjig o tragičnih dogodkih na Koroškem in v Sloveniji v tistem času. Uradnih predstavnikov britanskih oblasti na srečanju ni bilo. Je pa minister za evropske zadeve v britanski vladi David Lidington v svojem tedenskem videoblogu, kjer odgovarja na vprašanja državljanov, dejal: »Gre za tragično in srhljivo epizodo v zgodovini. Vedno pa omahujem, ko moram pojasnjevati odločitve voditeljev, ki so jih sprejemali v vročici dogodkov izpred petdesetih let in več. Ne morem vedeti, kako bi bilo, če bi bil v njihovi koži, in iskreno rečeno, nihče med nami ne more reči, kako bi se odzval takrat, pod tedanjim pritiskom dogodkov, ko podatki niso bili znani in ozadje ne jasno, oziroma v kontekstu vojne.«
Danes ni več dvoma, da so Britanci izročili slovenske in druge begunce, ki so se znašli na Koroškem, tedanjim jugoslovanskim oblastem. Ker pa še ni jasno, kdo je osebno odgovoren za to odločitev, so udeleženci »spravne« maše podpisali pobudo britanskim in slovenskim oblastem za ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije, ki naj bi zbrala in ovrednotila dokumente in pričevanja iz tistega časa in pripravila skupno poročilo o dogajanju na Koroškem leta 1945.
Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev Slovenije, se je na pobudo odzval z dolgim pismom predsedniku slovenske vlade Borutu Pahorju. V njem je med drugim opozoril, da je bila spominska slovesnost v Great Missendnu »politična manifestacija s pobudo za mednarodno akcijo«, ne pa dejanje pietete. Opisal je genezo domobranstva, okupatorjevih pomožnih policijskih enot, ki so se »ob koncu vojne umaknile na ozemlje, zasedeno od zahodnih zaveznikov, ki so jih po sporazumu v Jalti vrnili (po evidenci 6. britanske oklepne brigade 8.236 po številu) v deželo, kjer so zakrivili vojne zločine«. Stanovnik je tudi tokrat opozoril na tragedijo »povojnih pobojev«, kar je Zveza združenj borcev za vrednote NOB obsodila in obžalovala. Sicer pa vidi v predlogu, naj bi se oblikovala britansko-slovenska zgodovinska komisija, poskus revizije zgodovine.
Zgodovinar dr. Jože Pirjevec ne nasprotuje takšni komisiji, saj bi lahko opozorila tudi na temne plati britanske politike v tistem času. Kaj več kot potrditve izsledkov interne raziskave o dogajanju na Koroškem, ki so jo opravili v sedemdesetih letih v britanskem zunanjem ministrstvu, kjer so ugotovili, da so obtožbe na rovaš Britancev resnične, pa ni mogoče pričakovati. »Dvomim, da bi bila britanska vlada za ustanovitev takšne komisije, in če bi že dobili kakšen nov podatek v tej raziskavi, do bistveno drugačnih spoznanj, kot jih imamo, ne bi prišli.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.