Jure Forstnerič

18. 11. 2010  |  Mladina 46  |  Družba

Časopisni rock & roll

Časopisi so najočitnejši predstavniki tako imenovanih tradicionalnih medijev. Videti je, da so končno našli odrešitev v obliki tehnoloških velikanov - svetloba na koncu tunela pa najočitneje prihaja iz gigantov Appla in Googla.

/media/www/slike.old/mladina/delo_dnevnik.jpg

Položaj časopisov ni v zadnjih nekaj letih nič rožnat, prej nasprotno. Bralcev je manj, zapuščajo pa jih tudi oglaševalci. Po podatkih ameriškega združenja časopisnih podjetji (The Newspaper Association of America) bodo letos prihodki od oglaševanja padli na najnižjo vrednost v zadnjih 25 letih - na le polovico tega, kar so dosegali še nedavnega leta 2005.
Upad je posledica svetovne gospodarske krize, drugi del težav pa seveda povzroča splet, do katerega so se tradicionalni mediji vedno obnašali nekoliko vzvišeno in zadržano. Seveda so sčasoma vsi postavili svoje spletne strani, večinoma pa niso dosegle nekih vidnih uspehov.
Skorajda vsi so novice na spletu objavljali brezplačno, saj so nekako menili (pravilno), da ni nihče pripravljen plačevati za kratke novice, ki jih lahko tako ali tako izve tudi iz drugih virov. Nekaj poskusov s plačljivimi vsebinami je sicer bilo, a se nobeden ni ravno izkazal. V nekem idealnem svetu bi upad oglaševalcev v tiskanih izdajah nadomestili z oglaševalci na spletnih straneh - kar pa je daleč od resnice. V ZDA namreč spletni oglasi časopisom prinesejo le slabih 12 % vseh prihodkov.
V Sloveniji so razmere podobne, čeprav manj drastične. V tujini so najbolj na udaru največje časopisne hiše, ki so imele gromozanska uredništva in novinarje, raztresene po celem svetu - tega si v Sloveniji nihče ni privoščil, vsaj ne v takšnem obsegu. Tudi pri nas smo vajeni, da je vse v spletu brezplačno (morda še bolj kot v tujini, saj imamo kar dolgo zgodovino računalniškega piratstva, ki sega še v čase bivše Juge), od kratkih novic pa do daljših člankov. Posamezne revije in časopisi sicer že nekaj časa postavljajo svoje daljše prispevke za plačljivimi zidovi (pri mesečnikih je priljubljena praksa tudi objava člankov z večjim zamikom), kar pa se za zdaj še ni izkazalo kot zares odrešilna poteza.
Časopisni založniki pa se že pol leta obnašajo, kot da je le prijezdil vitez na belem konju (iKonju?) v obliki podjetja Apple oziroma njihovega tabličnega računalnika, iPada. Spletne strani tiskanih medijev so konec koncev vedno delovale kot spletne strani - izgubil se je tisti pravi občutek, ki smo ga imeli ob revijah in časopisih. Povedano drugače, ob jutranji kavi je redko kdo privlekel na plan računalnik in listal po novicah. To pa se je s prihodom iPada povsem spremenilo.
Dobili smo napravo, ki ni bistveno težja od sobotne izdaje kakega izmed večjih časopisov, po velikosti pa manjša od navadnih revij. Napravo, ki nam dobesedno omogoča listanje s prsti, ki se prižge v trenutku in je še najboljši elektronski približek tiskanim medijem. Prednost iPada je tudi v (skoraj) hermetično zaprtem sistemu, v katerem je piratstva izredno malo in v katerem so majhna plačila izvedena izredno preprosto. Številko kreditne kartice vnesemo že ob nakupu naprave, nato potrebujemo le klik ali dva za nakup tekoče številke dnevnika oziroma revije. Zaradi izjemnega uspeha pa so se takoj predramili tudi drugi proizvajalci, ki ravno v teh dneh na trg pošiljajo lastne tablične računalnike, večinoma zgrajene na operacijskem sistemu Android, ki ga poznamo iz pametnih telefonov in za katerem stoji Google.
Tem časopisom pa sta se v zadnjih tednih pridružila tudi dva slovenska - Delo in Dnevnik. Prvi je predstavil aplikacijo za iPad, drugi pa za tablice Android, natančneje, za Samsungov Galaxy Tab. Cenovna politika je pri obeh zelo podobna - obstoječim naročnikom nameravajo vsebine ponuditi brezplačno (kot to počnejo z daljšimi vsebinami na spletu), preostali pa bomo lahko kupili bodisi posamezne številke časopisov bodisi se naročili le na digitalno izdajo.
Ta pristop pa vzbuja kar nekaj pomislekov. Največji je seveda ta, da je teh naprav v Sloveniji še zelo malo. Applov iPad se pri nas še ne prodaja, ocenjujejo, da jih imamo okoli tisoč, Samsungova tablica pa se je začela prodajati ravno v teh dneh (tako pri SiMobilu kot pri Mobitelu).
Zakaj torej hitijo časopisi na te nove naprave? Saj tudi sami priznavajo, da pri tem še ne računajo na kak velik dobiček, da še ne vedo, kam bo vse skupaj peljalo. Hitijo zato, ker to počnejo vsi (v tujini, seveda). Ker je to novi distribucijski kanal, ki ponuja ogromno možnosti. Mogoče ne danes, mogoče tudi ne v naslednjem letu, ampak nekoč že. Pa se časopisi zavedajo svojih napak pri prvih (praviloma tudi prepoznih) korakih na splet? Tako navdušeno se odločajo za tablice, kot bi bili prepričani, da napak ne bodo ponovili.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.