25. 11. 2010 | Mladina 47 | Politika
Rešitev romskega vprašanja?
Ljudje so ubogali župana in začeli sami preganjati Rome s svojih zemljišč
Mesojedec s prijatelji na protiromskem shodu leta 2004
© Boban Plavevski
Čeprav je vodja Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec po blamaži samostojne liste iniciative na novomeških lokalnih volitvah dejal, da se iniciativa umika iz javnega življenja, se je zgodilo nasprotno. V torek zjutraj so sporočili, da bodo zbrali lastnike zemljišč, na katerih stojijo romska naselja, in jih povedli v boj do končne zmage - pregona Romov s teh zemljišč in njihove vrnitve pravim Slovencem, pardon, pravim lastnikom.
Po tiskovni konferenci se je vodstvo iniciative skupaj z nekaterimi novinarji odpravilo k Romom v novomeško romsko naselje Žabjak in jih uspešno izzvalo. Romi so jih obstopili, nekajkrat zamahnili z roko in z lopato in Mesojedca lažje poškodovali. Zakaj so se kljub temu, da večinsko prebivalstvo zavrača njihove skrajne predloge za »reševanje romske problematike«, ki vse bolj spominjajo na predloge za »rešitev romskega vprašanja«, odločili za samovoljo in pregon Romov z njihovih domov? Mesojedec odgovarja, da zgolj sledijo nedavnemu pozivu novomeškega župana Alojza Muhiča, naj občani stvari vzamejo v svoje roke. Takrat smo pisali, da so takšne besede izjemno nevarne. Neurejene razmere v romskih naseljih namreč v resnici preprečujejo sožitje med Romi in v njihovi okolici živečim večinskim prebivalstvom. Zato tudi pozivi k pogromu proti Romom v takšnih okoljih hitro naletijo na odziv. In trajalo je zgolj mesec dni, da so Mesojedčevi aktivisti lastnike zemljišč prepričali, naj začnejo vojno z Romi. To se ni dogajalo niti v Franciji ob deportaciji Romov v države, od koder izvirajo, tam je to počela policija po odredbah pristojnih organov.
Čeprav morda - če kot Mesojedec in njegovi tudi mi malo pretiravamo: Mesojedčeva civilna iniciativa, katere ime nakazuje, da se zavzema za »reševanje romske problematike«, lahko v resnici prispeva k zagotovitvi temeljnega pogoja za razvoj in napredek romske skupnosti. In sicer k legalizaciji in urejanju romskih naselij in posledično opremljanju teh z osnovno komunalno infrastrukturo. Morda bodo vsaj provokacije večinskega prebivalstva in poznejši logični konflikti med Romi in večinskim prebivalstvom državo prepričali, da lokalne skupnosti niso sposobne narediti tega koraka. Tudi po skoraj dveh desetletjih samostojnosti namreč, razen nekaterih izjem v Prekmurju, nikjer v Sloveniji ni niti enega legalnega romskega naselja. Pa v nekaterih Romi živijo že iz časov pred drugo svetovno vojno.
Naj se sliši še tako noro, je prav glavni protiromski element na Dolenjskem morda največje upanje za romsko skupnost, da se končno izkoplje iz bede. Država je enkrat, v primeru romskega svetnika v Grosupljem, že pokazala, da zna zaobiti uporne lokalne oblasti pri uveljavljanju romskih pravic. K ureditvi romskih naselij lahko občine prisili le država, sami tega nikoli ne bodo storili, saj je zanje neurejeno stanje, vsem težavam, ki jih prinaša, navkljub, še vedno boljše od urejenega. Slednje večinskemu prebivalstvu pač prinaša toliko strahov kot Romom pravic.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.