Jure Erznožnik

25. 11. 2010  |  Mladina 47  |  Politika

Med opravičili in poročili

Kako se je francosko gospodarstvo v ZDA danes opravičilo za pogrome proti Judom in kako so ZDA po drugi svetovni vojni poskrbele za brezštevilne naciste

Francoska žandarmerija je po ukazu nacistov in domačega kolaboracijskega režima v noči s 16. na 17. julij 1942 prignala na zimski velodrom v Parizu kakih 13 tisoč Judov. Od tam so jih deportirali v nemška koncentracijska taborišča. Francoski predsednik Chirac se je leta 1995, ob 53. obletnici, judovski skupnosti v Franciji v imenu države opravičil za to dejanje. Najbrž si ni mogel misliti, da bo moral visok uslužbenec domačega javnega podjetja, zaradi poslovnih interesov, nekaj stavkov iz tega opravičila dobesedno povzeti čez petnajst let na drugi strani Atlantika. Predsednik francoskih železnic (SNCF), Guillaume Pepy, je namreč v začetku novembra v Fort Lauderdalu na Floridi, kamor je prišel predstavit načrt gradnje železniške proge za hitri vlak med Tampo in Orlandom, pred izvoljenimi predstavniki Floride in judovskih združenj svojo izjavo začel takole: »Ti mračnjaški dogodki so za venomer omadeževali našo zgodovino. So sramota naše preteklosti in našega izročila. Res je, zločinsko norijo okupatorja so podpirali Francozi, uslužbenci francoske države.« V nadaljevanju je izrazil obžalovanje za vlogo, ki »smo jo, kot desna roka države, odigrali« pri prevozu skoraj 80 tisoč Judov v nemška taborišča smrti ter se preživelim in svojcem umrlih opravičil. Seveda ni pozabil omeniti, da so pri SNCF le izvrševali ukaze državnega vrha, in ne nazadnje, da je bilo med vojno ubitih več kot dva tisoč njihovih uslužbencev.
Francozi nasploh radi pozabijo, da med drugo svetovno vojno niso enotno podpirali odporniškega De Gaulla, temveč so z vichyjskim režimom maršala Pétaina posredno sodelovali s tretjim rajhom. Od tod takšno ogorčenje ob nedavnem opravičilu. Država naj bi se po 65 letih vendar že nehala ob vsakokratnem izsiljevanju judovskih združenj z vsega sveta posipati s pepelom za svoj »zanemarljivi« prispevek k holokavstu. Seveda pa je kraval zagnalo tudi nekaj domačih judovskih organizacij. Od predsednika železnic so zahtevale, naj se jim končno opraviči, češ, saj nemara nismo manj vredni kot ameriški Judje.
SNCF in predvsem podjetje Alstom (izbrani dobavitelj šestega bloka TEŠ), kot glavni dobavitelj vlakov, sta bila takšno oportunistično opravičilo seveda več kot voljna izreči, saj se potegujeta za več deset milijard evrov vredne železniške posle v več ameriških državah, tudi v Kaliforniji. Tam je demokratski predstavnik Bob Blumenfield, seveda Jud, skozi proceduro poskušal pripeljati zakon, ki bi ponudnike pri javnih naročilih zavezoval, naj pojasnijo svojo vlogo pri prevozu zapornikov med letoma 1942 in 1944. Guverner Schwarzenegger je proti predlogu vložil veto. Demokratski predstavnik Floride Ron Klein je šel še korak dlje, saj si je prizadeval za enak zakon, le da bi ta veljal v vseh zveznih državah.
A prav v tednu, ko so floridske oblasti od SNCF izsilile opravičilo, je newyorškemu Timesu od ameriškega pravosodnega ministrstva uspelo dobiti 600 strani dolgo poročilo, iz katerega je razvidno, da so ZDA v letih po drugi vojni ponudile zatočišče številnim nacističnim znanstvenikom, da bi se dokopale do nemških obveščevalnih, vojaških in oborožitvenih znanj. Pravosodno ministrstvo si je od leta 2006 krčevito prizadevalo zanikati obstoj takšnih mahinacij administracije predsednika Trumana, a je moralo pod pritiski več medijev, ki so mu grozili s sodnim pregonom, popustiti. Tako je javnost izvedela, da ZDA varnega zatočišča niso ponudile le preganjanim, temveč tudi najbolj krvoločnim preganjalcem: že znanemu Arthurju Rudolphu, enemu tedanjih šefov nemškega oboroževalnega programa, ki je za NASO kasneje razvil raketo Saturn 5 in bil celo večkrat odlikovan, se je pridružilo še na tisoče nacističnih zločincev z družinami, ki so se izognili roki pravice in mirno starost dočakali v deželi absurdov, ZDA.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.