25. 11. 2010 | Mladina 47
Tito na Sardiniji
Proti ulici Francesca Cossige in za ohranitev Titove ulice
Še ena sporna Titova ulica, tokrat na Sardiniji
© www.videolina.it
Ob imenu Titove ceste, ulice ali trga v nekaterih slovenskih mestih se spopadajo privrženci in nasprotniki Josipa Broza Tita zmeraj tedaj, ko se kdo spomni, da bi ga bilo treba izbrisati iz zgodovinskega spomina. Mesta so že odpravila pridevnik Tivov(o), denimo Velenje, v Srbiji Užice, v Makedoniji Veles, v BiH Jajce ..., ponekod pa so še ostala imena ulic, cest in trgov. Najmanj šestdeset jih je. Tudi na Cipru, v Indiji in Rusiji.
In v Italiji, kjer te dni poteka spor zaradi Titove ulice v sardinskem mestu Nuoro. Mesto šteje približno 35.000 prebivalcev in leži v osrednjem delu Sardinije. Znano je kot rojstni kraj številnih italijanskih pisateljev, pesnikov, slikarjev in kiparjev. V njem se je rodila pisateljica Grazia Deledda, prva in edina Italijanka, ki je dobila Nobelovo nagrado.
Nič čudnega torej, če velja Nuoro za »sardinske Atene«. Malce čudno pa naj bi bilo, da v njem najdemo ulico z imenom nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita. Zdaj je zmotila politično desnico v občinskem svetu.
Toda resnici na ljubo za začetek prepira ni kriv Josip Broz Tito, ampak pred kratkim umrli nekdanji italijanski predsednik Francesco Cossiga, ki se je rodil v bližini Nuora, v Sassariju. Levičarska uprava mesta namreč nasprotuje poimenovanju ulice po Cossigi; študentje v Sassariju pa nasprotujejo poimenovanju konferenčne sobe na tamkajšnji univerzi po njem. Zahtevajo, da se pred tem ovrednoti njegovo politično delo in razjasni njegova vloga v delovanju nacionalistične organizacije Gladio, ki je bila dolga desetletja strah in trepet za levico in pripadnike slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Pa tudi Cossigova odgovornost pri reševanju nekdanjega italijanskega premiera Alda Mora iz ujetništva Rdečih brigad v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je bil Cossiga notranji minister in ni bil naklonjen Morovi politiki zgodovinskega kompromisa z italijansko komunistično partijo pri upravljanju države. Ko so Mora Rdeče brigade ubile, je nad vsem obvisela senca dvoma o tem, ali je tedanja vlada storila dovolj za njegovo rešitev.
Tito se je pravzaprav nehote znašel v razgreti politični razpravi o poimenovanju nuorske ulice po Cossigi. Svetniki desne sredine so se spomnili, da imajo v mestu ulico z njegovim imenom, kar se menda doslej nikomur ni zdelo sporno, zdaj pa je privlekla Tita na dan desnica, ki očita levici, da nima nič proti poimenovanju ulice po komunističnem diktatorju. Levica ji odgovarja, da je bil Tito velik antifašist in borec za svobodo jugoslovanskih narodov.
Znano. Kot da bi poslušali razpravljavce v katerem izmed slovenskih mestnih svetov!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.