25. 11. 2010 | Mladina 47
Zelišča na udaru
Kako bo z alternativnimi zdravili v novem letu?
Res samo zdravila?
© www.chinaherb.net
Po spletu zadnjih nekaj tednov krožijo opozorila in pozivi k podpisu peticije zaradi domnevne prepovedi alternativnih metod zdravljenja v Evropski uniji z aprilom prihodnje leto, pri čemer naj bi bili na udaru predvsem zeliščni in homeopatski pripravki. Poteče namreč prehodno obdobje, določeno v evropski direktivi o tradicionalnih zdravilih rastlinskega izvora iz leta 2004, ki uvaja enotni evropski postopek za registracijo teh zdravil. Do zdaj za takšna zdravila, ki so bila v času sprejetja direktive že na trgu, nove regulatorne zahteve niso veljale in vsaki državi članici je bilo dovoljeno, da sama ureja svoj trg. Aprila 2011 pa bodo morala vsa tradicionalna zdravila rastlinskega izvora imeti dovoljenje za prodajo, skladno z evropsko direktivo. Privrženci alternativne medicine svarijo, da bodo zaradi zapletenih in dragih regulatornih postopkov številni zeliščni pripravki ostali brez licence, s tem pa tudi brez dovoljenja za trženje.
Po besedah direktorice Agencije za zdravila in medicinske pripomočke Martine Cvelbar gre za zavajajoče informacije, saj direktiva v ničemer ne posega v dejavnost alternativnih metod zdravljenja. Res pa je, da se bodo morala vsa tradicionalna zeliščna zdravila (in ne homeopatski pripravki), ki so se do zdaj večinoma prodajala kot prehranska dopolnila, uskladiti z direktivo. Vendar Cvelbarjeva poudarja, da so »postopki za pridobitev dovoljenja za promet bistveno enostavnejši kot za druga zdravila, saj zanje ni treba predložiti podatkov o farmakološko-toksikološkem in kliničnem preizkušanju«. Dovolj so dokazila o tradicionalni uporabi zdravila in pregled podatkov o varnosti ter verjetnem učinku. Zavrača tudi trditve o visokih stroških, pri čemer navaja cene britanske agencije za zdravila, pri kateri se stroški postopka začnejo že pri manj kot 600 funtih in ne sežejo nad 8000 funtov.
Evropsko zavezništvo za naravno zdravje opozarja, da bi utegnile biti na udaru predvsem neevropske metode zdravljenja, kot sta tradicionalna kitajska medicina in ajurveda, saj je zanju značilno veliko različnih zeliščnih pripravkov z veliko sestavinami, letni promet s posameznim pripravkom pa je zato razmeroma majhen. Prav zaradi tega predlagajo proporcionalno shemo, po kateri bi bil strošek postopka odmerjen glede na dobiček, ustvarjen od prodaje pripravka v nekem obdobju, saj bi »nesorazmerna regulacija utegnila zmanjšati izbiro potrošnika in ohromiti pravico ljudi do dostopa do varnih naravnih proizvodov, ki podpirajo njihovo zdravje«. Napovedujejo tudi sodno revizijo direktive, ki bi po njihovem lahko bila »diskriminatorna do neevropskih kultur in bi torej kršila človekove pravice«.
Martina Cvelbar poudarja, da je eden osrednjih namenov direktive povečati varnost potrošnikov, saj tudi izdelki iz zdravilnih rastlin pomenijo tveganje. »Za mnoge rastline, ki so stoletja veljale za varne, zadnja desetletja odkrivajo neželene učinke.« Prav tako obstajajo tveganja, povezana z neustrezno kakovostjo pripravkov. »Že večkrat so pri izdelkih rastlinskega izvora ugotovili nehoteno vsebnost strupenih rastlin, pogosto je onečiščenje s težkimi kovinami, pesticidi, mikroorganizmi, pa tudi dodajanje ponarejenih sintetičnih sestavin.« Malo regulacije tako verjetno ne more škoditi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.