Kam so odšli Vegradovi delavci

In kaj jih bo čakalo, ko se bodo vrnili v Slovenijo

Poster Hilde Tovšak

Poster Hilde Tovšak
© Borut Krajnc

Če bi na vprašanje, kam so odšli Vegradovi delavci, poskušali odgovoriti na podlagi podatkov iz enega izmed samskih domov, ki je bil še pred dobrim tednom v najemu Vegrada Inde, bi ugotovili, da jih je le peščici uspelo najti novo zaposlitev in novo prebivališče. Večina, približno 100 od 137, pa jih je po prvem izplačilu iz jamstvenega sklada odšla domov.
V nasprotju s pričakovanji mnogih, ki menijo, da so delavci razočarani in da v Sloveniji ne bodo več iskali zaposlitve, Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pravi, da se bodo po verskih praznikih, torej prihodnje dni, vrnili. Enako so povedali delavci, ki zaradi neurejenih papirjev niso zapustili države in še bivajo v samskem domu na Podmilščakovi v Ljubljani. V upravi GP Bežigrad, ki je od začetka prejšnjega tedna ponovno lastnik bežigrajskega doma, grozijo, da delavcev, ki so državo zapustili, sobe ne bodo čakale. Član uprave Polde Blatnik odločitev upravičuje z razlago, da se bodo delavci vrnili le po denar iz jamstvenega sklada. Prav tako opozarja, da v domu velja novo pravilo, in sicer, da je treba na mesec za stroške bivanja in najem plačevati od 130 do 150 evrov, to pa je storil samo en stanovalec. Lukič na to odgovarja: »Za zdaj še nismo prejeli informacij o prisilnih izselitvah, če pa bi se kaj takega zgodilo, bomo v sindikatu takoj ukrepali.«
Vrnitev delavcev prav tako pričakuje politolog dr. Andrej Kurnik z ljubljanske Fakultete za družbene vede. Toda opozarja, da bo to vrnitev na izhodiščni položaj, torej da bodo morali delavci ponovno na enako pot, kot da se v Slovenji zaposlujejo prvič. Delavci Vegrada in propadlih Vegradovih hčerinskih podjetij so po prenehanju delovne pogodbe ostali tudi brez delovnega dovoljenja, kar bi v drugačnih razmerah pomenilo takojšen izgon iz Slovenije. »V tem primeru pa je država odobrila enomesečni moratorij delovnega dovoljenja, da bi si delavci med tem lahko poiskali novo zaposlitev,« nadaljuje dr. Kurnik. Po podatkih ZSSS si je od približno 200 tujih delavcev, ki so bili zaposleni zgolj v podjetju Vegrad le nekaj posameznikov uspelo najti novo zaposlitev. Razlog naj bi bil predvsem v letnem času, ki ni ugoden za dela v gradbeništvu. To pomeni, da tudi ukrepi sindikatov proti prislinim izselitvam ne bodo pomagali, saj bo tiste, ki jim dela ni uspelo najti, prisilno izselila kar država.
Vegradovi delavci so torej odšli domov. Le redki se bodo brez težav vrnili k novim delodajalcem, drugi bodo morali, kot pravi Kurnik, po načelu krožne migracije od doma spet zaprositi za prvo delovno dovoljenje, ki tuje delavce prikrajša za marsikatero pravico. Vprašanje je tudi, ali je njihova vrnitev v resnici prava rešitev. »Vegradov primer ni eksces, temveč sindrom,« zatrjuje Lukič. Bomo torej čez nekaj mesecev iste delavce obravnavali v podobni aferi, le z imenom nekega drugega podjetja?
Morda pa vseeno obstaja rešitev ne le za bodoče delavce, ki bodo iz Bosne v Slovenijo šele prišli, temveč tudi za delavce Vegrada in njegovih hčerinskih podjetij. Naša država je storila že vse potrebno za sprejetje sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in BiH. Pogajanja o novem sporazumu so se končala že v drugi polovici septembra, a uradnega odgovora iz Sarajeva, s katerim bi se status bosanskih delavcev brez stalnega prebivališča v Sloveniji izboljšal, še ni.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.