25. 11. 2010 | Mladina 47
Kartelni dogovor cerkva
V rimskokatoliški cerkvi so za dialog, vendar le, če se v njem vidijo kot zmagovalci
Še nedavno stiski rok, danes brez pogovorov
© Borut Krajnc
Da je sedanji zakon o verski svobodi vsaj v dveh določbah neskladen z ustavo, je presodilo ustavno sodišče in naročilo zakonodajalcu, da ga do 8. julija 2011 spremeni. Na Uradu za verske skupnosti, ki ga vodi Aleš Gulič, so pripravili izhodišča za premislek o možnih spremembah. In te so, še posebno pri vprašanju financiranja in oblikovanja različnih verskih skupnosti, naletele na burne odzive, četudi gre samo za predloge. Dr. Aleš Črnič, religiolog s FDV, zatrjuje, da rešitve, ki jih predlaga urad, odpravljajo večino anomalij v sedanjem zakonu, vendar bi kazalo po njegovem premisliti o vsebini celotnega zakona, saj o »nekaterih delih ustavno sodišče sploh ni odločalo, zato ne moremo sprejeti interpretacij, da je preostanek zakona skladen z ustavo«.
Pobude za spremembo zakona so v največjih cerkvah na Slovenskem dočakali na nož. Ljubljanski nadškof dr. Anton Stres je oznanil, da katoliška cerkev ne bo sodelovala na posvetu o spremembah sedanjega zakona, saj bi »javnost udeležbo predstavnikov katoliške cerkve na posvetu lahko razumela kot podporo pripravi nove zakonodaje, obenem pa tudi kot strinjanje s stališči, da je veljavni zakon o verski svobodi nezadosten«. Pridružili so se mu evangeličanska cerkev, srbska pravoslavna cerkev in islamska skupnost na Slovenskem, kajti spremembe razumejo kot »instrumentalizacijo vere in cerkve v politične namene«.
Po mnenju dr. Črniča se obnašajo kot kartel: »Moti jih ideološko izenačevanje vseh religijskih in tudi nereligijskih svetovnih nazorov, čeprav je ustavnost takšne rešitve ravnokar potrdilo tudi ustavno sodišče. V praktičnem smislu pa seveda predvsem RKC agresivno brani materialne privilegije, ki jih je doslej učinkovito izsilila. Zakaj njenemu javnemu nasprotovanju tako odločno sledijo tudi nekatere druge, bistveno manj privilegirane verske skupnosti, ne razumem prav dobro - islamska skupnost bi na primer po predlagani ureditvi od države prejela nekajkrat več sredstev.«
Zelo arogantno sporočilo iz RKC, da ne bodo sodelovali v razpravi, pa resnici na ljubo kaže, da imajo polna usta dialoga le takrat, ko presodijo, da lahko iz njega izidejo kot zmagovalci. Sicer pa je RKC večino svojih ciljev dosegla s »sedanjim zakonom, ki je bil - ne pozabimo - sprejet brez javne razprave in z brutalnim političnim preglasovanjem. Takšna enostransko vsiljena zakonska rešitev nikakor ne more biti ustrezna in dobra, kot nas prepričuje svet krščanskih cerkva. Sedanja pot široke javne razprave je edina možna pot, da bi se to področje uredilo na dolgoročneje stabilen način,« pravi dr. Črnič.
Najmanj, kar velja zapisati ob tem, je, da je umik krščanskih cerkva iz razprave o spremembah zakona, ko je še vse na mizi, nedostojen. Sicer pa, sodeč po sredinem pogovoru z verskimi skupnostmi, razen tistimi, ki spremembe bojkotirajo, sedanjega zakona ne bodo pustili pri miru. Za povsem novega pa očitno čas še ni zrel.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.