25. 11. 2010 | Mladina 47 | Politika
Jih bo sodstvo izvrglo?
Sodni funkcionarji, ki so v postopku imenovanja predsednika vrhovnega sodišča previdno molčali, zdaj napovedujejo kritično obravnavo sodnikov, ki so napadali Maslešo
To, da so se v postopku imenovanja novega predsednika vrhovnega sodišča zoper Branka Maslešo izrekli trije vrhovni in en ustavni sodnik, ne sme zamegliti dejstva, da je šlo za politični obračun s sodnikom. To, da je šlo za obračun z enim samim izpostavljenim sodnikom, pa ne pomeni, da je bil tudi edina ali največja žrtev. Kandidat za prvega moža sodstva s podporo vseh pristojnih se je moral pred SDS zagovarjati, kje, kaj, kdaj in kako je kaj rekel. SDS se je spraševala, zakaj na eni strani stojijo trije vrhunski sodniki, v bran kandidatu pa ne stopi nihče, in najvišje sodnike silila v politično opredeljevanje. Za Maslešo ali proti njemu? Za koalicijo ali proti njej? Za pravosodnega ministra ali proti njemu? Za vlado ali proti njej? Sodniki, tudi po funkciji ali položaju najbolj poklicani, da se oglasijo, so molčali in se s tem opredelili do bistvenega vprašanja - za sodstvo ali proti njemu?
Masleša je bil v torek v državnem zboru izvoljen za predsednika vrhovnega sodišča. Čeprav bo verjetno vedno znova, ko SDS ne bo zadovoljna s kako sodno odločitvijo, poslušal iste očitke, pa bodo ti sčasoma zbledeli, pa tudi SDS bo hitro našla nove žrtve. Primer Masleša pa bo za vedno ostal v zavesti politike kot šolski primer, kako diskreditirati človeka, ki se mu v resnici ne očita ničesar, oziroma vsaj ničesar, kar bi bilo neposredno povezano s položajem, za katerega se poteguje. In če je to mogoče v primeru izbire prvega moža sodstva, je možno pri izbiri na katerokoli drugo funkcijo oziroma položaj v državi. A tokrat je šlo za položaj v sodstvu, katerega ugled in posledično moč in veljava, kot ene izmed treh vej oblasti, že tako vztrajno pada. Sedanji sodni funkcionarji in predstavniki sodstva se vsi po vrsti strinjajo, da se je z napadom na Maslešo dejansko zgodil napad na sodstvo. Iz ravnanja politike in tudi iz pisma svojim kolegom nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena jasno izhaja, da politika, oziroma vsaj njen precejšni del, položaj prvega moža sodstva dojema kot svoj plen. Zakaj? Da bi plen postala celotna tretja veja oblasti. To smo nedavno že videli, pri primeru državnega tožilstva.
Zakaj je spolitizirano sodniško razpravo od strani spremljal sodni svet? Podpredsednik sodnega sveta dr. Miro Cerar, ki je na mestu predsednika v tem času nadomeščal prav Maslešo, pojasnjuje, da so molčali, da ne bi bilo videti, kot da se vmešavajo v politično igro. »Glede vrhovnih sodnikov Marka Šorlija in Barbare Zobec lahko še razumem, da sta se obrnila na sodni svet. Da pa sta se obrnila tudi direktno na medije, je problematična poteza z vidika integritete sodstva. To terja poglobljeno razpravo, ki jo bo sodni svet tudi v kratkem opravil,« pojasnjuje Cerar, ki meni, da bo do tega sodni svet moral zavzeti jasno stališče. »Osebno pa se mi zdi zelo sporno to, kar sta naredila ustavni sodnik Jan Zobec in vrhovni sodnik Rudi Štravs. Izjave v javnosti sta dajala potem, ko je postopek že prešel iz rok vrhovnega sodišča in sodnega sveta v strogo politično sfero. Nista se obrnila na strokovne organe, ampak na politiko, in to je neprimerno. S tega vidika sem tudi presenečen, da je predsednik ustavnega sodišča to početje nekako načelno podprl. To me skrbi.« Po Cerarjevem mnenju to pomeni, da sta vrhovno sodišče in sodni svet naknadno doživela posredno popolno zanikanje. Poleg tega nastopanje z neverodostojnimi in nedokazanimi obtožbami ne sodi v sodstvo: »Glede na to, da potem ti sodniki niso bili pripravljeni tega ponoviti v državnem zboru, se sprašujem, kakšna je verodostojnost njihovih izjav.«
»Ta zadeva me je še utrdila v prepričanju, da moram čim prej dati vprašanje položaja sodstva in odnosa družbe do njega na dnevni red zveze društev pravnikov. Odnos politike do sodstva se je že pred primerom Masleša tako zaostril, da bo treba sprožiti širšo družbeno razpravo. Tudi ta primer kaže na odnos do sodstva in na poskus politične diskvalifikacije sodstva prek diskvalifikacije enega sodnika,« napoveduje nekdanji ustavni sodnik in predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije dr. Lojze Ude. A doslej se zveza društev pravnikov ni oglasila. Oglasil se ni niti Ude, ki je na zadnjih dnevih pravnikov sodnikom predlagal, da se pogosteje in ostreje odzivajo na napade s strani drugih dveh oblasti. »Ker imamo tako različno članstvo v svojih vrstah, si ne morem lastiti, da govorim v imenu članstva. V postopke izbire sodnih funkcionarjev se sicer zveza društev pravnikov nikoli ni vpletala,« pravi Ude in dodaja, da »če so vrhovni sodniki dali mnenje, da je primeren za predsednika, in je to storil tudi sodni svet, potem bi se morali oglasiti, ko je bil Masleša napaden«.
Tiho so bili tudi v Slovenskem sodniškem društvu, ki je bilo v zadnjih letih pogosto motor sodniškega boja za sodniške pravice. Predsednica društva Janja Roblek pojasnjuje, da se niso oglasili, ker formalno niso vključeni v postopek izbire predsednika vrhovnega sodišča. »Kot smo že večkrat povedali, je naše stališče, da postopek izbire predsednika vrhovnega sodišča ni primeren. To bi moralo biti prepuščeno vrhovnim sodnikom samim, kot je to urejeno na ustavnem sodišču.« Roblekova se tudi ni želela izreči o primernosti početja sodnikov, ki so delu politike preskrbeli za Maslešo domnevno obremenilno gradivo in ga tudi sami razširjali v javnosti: »Za taka vprašanja je pri našem društvu pristojna komisija za sodniško etiko, in ko bo postopek imenovanja končan, se bo komisija posvetila tej tematiki. Opredelili se bodo do tega, kakšno mora biti ravnanje oziroma ne sme biti ravnanje sodnika, kako lahko izraža svoje mnenje in o čem, kaj pomeni, da se moramo sodniki marsičemu odpovedati in biti bolj zadržani pri komentiranju nekaterih pojavov. O tem torej, kakšne so omejitve sicer nesporne pravice, da ima vsakdo pravico povedati svoje mnenje.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.