Mag. Romana Zidar

 |  Mladina 47  |  Politika

Ni bil komunikacijski šum

Politika rada pozablja, da je naloga in dolžnost države tudi ustvarjati ustrezne razmere, v katerih državljani prejemajo dostojno plačilo za opravljeno delo

Mag. Romana Zidar je raziskovalka in asistentka na Katedri za raziskovanje in organizacijo na Fakulteti za socialno delo.

Mag. Romana Zidar je raziskovalka in asistentka na Katedri za raziskovanje in organizacijo na Fakulteti za socialno delo.

Odziv ministra dr. Ivana Svetlika na članek Je to še socialna država? je bil pozitivno presenečenje. Presenečenje zato, ker sem pričakovala odziv službe za stike z javnostmi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, zagotovo pa ne tega, da si bo brez dvoma najbolj delaven minister vzel čas za komentar. Še posebej zdaj, ko so reforme postale vsakdanjik delovnih dni ministra Svetlika in ko anketa Vox populi kaže le še 18-odstotno podporo vladi. Celo ameriški predsednik Bush je v najslabših časih užival 28-odstotno podporo (aprila 2008, Gallup).
Minister Svetlik je zapisal nekaj relevantnih komentarjev in hkrati pozval k boljši utemeljitvi mnenj.
Torej, spoštovanemu gospodu ministru verjamem, da so spremembe nujne, vendar le, če pomenijo premik na boljše za tiste, ki jih neposredno zadevajo. Ko gre za najranljivejše skupine prebivalstva, moramo biti toliko previdnejši. Minister sicer postavi domnevo, da takšno razumevanje vloge socialne države izraža željo po vzpostavitvi totalitarne socialne države, ki deluje na način totalitarnih režimov, v katerih država predpisuje individualne potrebe in želje ljudi, vendar je ta domneva napačna. Očitno se je pojavil komunikacijski šum med tem, kar je bilo povedano oziroma kar smo želeli povedati, in razumljenim. Ministrova povratna informacija je tako priložnost, da šume odpravimo oziroma vsaj poskusimo odpraviti.
Naša država se pri zagotavljanju socialne varnosti in socialnega varstva, po besedah ministra Svetlika, zgleduje po 'najrazvitejših skandinavskih državah blaginje', kjer se podobno kot pri nas načelo subsidiarnosti uresničuje predvsem prek individualnega prevzemanja socialnih tveganj posameznika. Pri tem pa politika rada pozablja, da je naloga in dolžnost države tudi ustvarjati ustrezne razmere, v katerih državljani prejemajo dostojno plačilo za opravljeno delo, ne da bi jim bilo treba v humanitarne organizacije po živilske pakete iz interventnih zalog hrane Evropske skupnosti za najbolj ogrožene. Toda ali je država pri uresničevanju takšnih načel tudi tako dosledna kot pri interpretaciji načela subsidiarnosti?
Minister Svetlik v komentarju navede nekaj primerov, kjer je bila argumentacija šibka, zato želi, da jo podpremo s konkretnejšimi podatki. Temu se je sicer mogoče malce začuditi, saj večidel podatki, ki so na voljo in na katere se sklicujem, prihajajo ravno z njegovega ministrstva.
Pred pravno fikcijo
Nekatere enostarševske družine bodo imele opraviti s pojmom obrnjenega dokaznega bremena pri dokazovanju (ne)obstoja zunajzakonske skupnosti, ki ga uvaja zakon (ZSocVP). V zvezi s tem je predstavnica zakonodajno-pravne službe državnega zbora gospa Špela Baček na 20. seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide povedala: Ta domneva, ki se vzpostavlja očitno v obeh zakonih, je v bistvu po svojem dejanskem učinku pravna fikcija, ne pa domneva. (...) Zato je vprašanje, ali je ta poseg v položaj in pravice upravičenca do pravic socialnega varstva (...) sorazmeren glede na razloge, zaradi katerih se takšna domneva predlaga.
Mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora ne potrebuje komentarja, saj je bil gospod minister tudi sam prisoten na tej seji odbora, ki je nato to t. i. pravno fikcijo tudi potrdila, strokovne službe ministrstva pa so obljubile, da se bodo težave ustrezno reševale, ko se bodo pojavile. Tudi če to drži, ostaja problem, vezan na dokazovanje. Ker bo to bistveno lažje za enostarševske družine, ki so nastale po razvezi zakonske skupnosti, je pomembno razmisliti, kakšno sporočilo nosi takšna odločitev in kakšne oblike družin promovira ter postavlja kot normativ.

Vprašanje nadzora in sankcij

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.