Darja Kocbek

25. 11. 2010  |  Mladina 47  |  Svet

Naslednji napad: Portugalska!

Medtem ko Irci izgubljajo službe in jih je vse več prisiljenih jesti v javnih kuhinjah, evropski davkoplačevalci rešujejo njihove banke, da zagotavljajo dobičke špekulantom

Irska mora v prihodnjih štirih letih zmanjšati svoje javne izdatke za 15 milijard evrov. To zahtevata EU in Mednarodni denarni sklad (IMF) v zameno za pomoč zaradi prezadolženosti. Omenjeno zmanjšanje izdatkov pa bo prizadelo navadne državljane, ki vse bolj izgubljajo službe, študente, ki nimajo možnosti, da bi po koncu študija sploh dobili zaposlitev, upokojence, državljane, ki jim grozi, da bodo ostali brez domov. Pomoč EU in IMF-a je namenjena reševanju bank (že drugič) oziroma njihovih nekdanjih menedžerjev in lastnikov, ki so obogateli in državo spravili na rob bankrota.
Med njimi je recimo najbolj znani irski bančnik Sean FitzPatrick, ki je poleti razglasil osebno nesolventnost, ker si je nakopal dolgove v višini 145 milijonov evrov, njegov mesečni prihodek pa je zdaj 188 evrov. Premoženja mu upniki menda ne morejo zaseči, ker je vsega prepisal na ženo, ta je lastnica šestih hiš in pravic v pokojninskem skladu, ki ima milijonsko premoženje. Enako velja tudi za Grčijo.
Dobiček od reševanja prezadolženih članic EU imajo tudi investitorji na finančnih trgih, to pa so spet banke, pokojninski skladi in drugi premoženjski skladi, ki kupujejo državne obveznice. Zlasti skladi na veliko špekulirajo z obveznicami, stavijo na padec njihove vrednosti in s tem iz dneva v dan še vedno na veliko služijo. V navezi s špekulanti delajo tudi bonitetne agencije, ki po dvigu obrestnih mer - to pomeni, da postane zadolževanje za državo dražje - takoj znižajo njeno bonitetno oceno. Tako se zmanjša verjetnost, da bo lahko dolg vrnila, kar pa je spet nov razlog za dvig obrestne mere. Agencija Standard & Poor's je v sredo kljub odobreni pomoči EU in IMF-u Irski močno znižala bonitetno oceno.
Še preden je irska vlada uradno zaprosila za pomoč in so finančni ministri članic EU skupaj z IMF-om to pomoč potrdili, so špekulanti na finančnih trgih že začeli napadati Portugalsko. V Lizboni in Bruslju seveda še odločno zanikajo, da bi tudi to državo morali pred bankrotom reševati davkoplačevalci iz članic z evrom. Toda scenarij je povsem enak, kot je bil pri Grčiji in Irski. Publicist William Engdahl opozarja, da so se ameriški hedge skladi in špekulanti enako kot v primeru Grčije lotili Irske prav v času, ko je dolar zašel v težave. Tudi največje tri bonitetne agencije, med katerimi je Standard & Poor's, so ameriške.
Pomoč EU prezadolženim članicam je neučinkovita, ker so članice z evrom med seboj močno sprte glede tega, kako dolgoročno rešiti evro, pa v zadnji številki ugotavlja nemški Spiegel. Predsednik evropskega sveta Herman van Rompuy je z izjavo, da je Evropa v krizi preživetja, povedal, kar mnogi v Bruslju mislijo, a si le redki upajo povedati. Finančni ministri in voditelji članic EU namreč že vse leto na kriznih sestankih poskušajo rešiti evro. Toda vse rešitve, ki so si jih izmislili, so prinesle le začasno olajšanje. Na splošno je EU razklana na dve skupini. Tista, ki jo vodi nemška kanclerka Angela Merkel, se zavzema za stabilno valuto evro, EU pa ne sme postati skupnost, v kateri bi disciplinirane države plačevale dolgove zapravljivih. V drugi skupini so države iz skupine PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Španija), ki si prizadevajo prav za to, da bi močnejši pomagali šibkejšim.
Izredni profesor na univerzi Misuri William K. Black opozarja, da imajo v svojih bilancah največje nepriznane izgube zaradi dolgov držav PIIGS banke v Nemčiji. Te so se obnašale kot »divja dekleta«, ko so jih nagovorili tuji dolžniki, in so svoje bilance obremenile z velikimi nezavarovanimi krediti, odobrenimi goljufivim posojilojemalcem po Evropi, ki so jim seveda ponujali visoke obresti. Toda prikrivanja, da gre spet dejansko za reševanje bank, bo konec takoj, ko bo katera od držav PIIGS postala nesolventna. To pa se bo zgodilo, če ne bodo dobile pomoči od drugih članic evroobmočja na podlagi mehanizma, o katerem so se dogovorili maja in na podlagi katerega je na voljo 750 milijard evrov. Izvedenci pravijo, da je tega denarja na voljo dovolj samo še za Portugalsko, za Španijo pa že ne več. Kako draga je nesolventnost države, je odvisno od tega, kakšen nered nastane, ko ji zmanjka denarja, v Project Syndicate pišeta ekonomista Simon Johnson in Peter Boone. Izkušnje iz Latinske Amerike v 70. letih kažejo, da se države odločijo za razglasitev nesolventnosti, ko so stroški nižji od koristi.
Politikov, ne v EU ne na nacionalni ravni, recimo ne zanima, da iz Irske vsak mesec odide 1250 študentov, da 300 tisoč javnih uslužbencev Ircem zagotavlja najpomembnejše socialne storitve, ki bodo ob sprejetju varčevalnega programa ohromljene ali ukinjene, na spletni strani Colombo Herald piše Steve James. Stopnja brezposelnosti je zdaj 13,6 odstotka, prihodnje leto naj bi službo izgubilo še 20 tisoč javnih uslužbencev. Šolarji ne bodo več imeli na voljo pomoči pri učenju, ker vlada namerava odpustiti 10 tisoč zaposlenih, ki opravljajo to delo na podlagi pogodb za določen čas. Vlada zmanjšuje proračun za domove za starejše, zato jih je vse več prisiljenih preprosto zapreti vrata.
Ekonomist Morgan Kelly je v časopisu Irish Times napisal, da ljudje ne plačujejo računov. Da poravnavajo hipotekarne kredite in da bi se izognili zaplenitvi stanovanj, si sposojajo denar pri starših, saj se sramujejo priznati, da so dejansko bankrotirali. Najemniki in kupci na lizing se zaradi previsokih najemnin prav tako izseljujejo iz stanovanj, lastniki pa nimajo denarja, da bi jim vrnili jamstvo. Vse več ljudi se prehranjuje v javnih kuhinjah.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.