2. 12. 2010 | Mladina 48
Generalno čiščenje
Najprej so prepovedali minarete, sedaj pa bodo deportirali tujce
Kaj je skupnega Nemčiji in Švici? V obeh je nemščina uradni jezik (v Švici poleg francoščine, italijanščine in retoromanščine), v obeh velik delež delovne sile sestavljajo tujci, obe sta visoko razviti evropski državi in v obeh tujcem vse bolj odkrito sporočajo, da niso zaželeni. To so Švicarji ponovno dokazali na zadnjem referendumu, s katerim so podprli predlog vodilne nacionalistične stranke SVP za deportacijo tujcev, obtoženih hujših kaznivih dejanj. Gre za že tretjo odmevnejšo nacionalistično akcijo v Švici in tudi ta je bila deležna velike javne podpore.
Začelo se je pred tremi leti. »Moj dom, naša Švica, ohranite jo varno,« se je glasil napis na plakatih, ki so krasili švicarske ulice pred parlamentarnimi volitvami. Te besede so bile postavljene nad ilustracijo treh belih ovc, ki stojijo na švicarski zastavi in so iz svoje družbe ravno brcnile črno ovco. Sporočilo je bilo jasno: tujci v Švici niso zaželeni. S takšnim igranjem na karto nacionalizma pa je stranka SVP dobila 29 odstotkov glasov volivcev in si zagotovila veliko politično moč. Če bi si kakšna stranka v Nemčiji upala pripraviti politično kampanjo, vsaj za desetinko podobno švicarski, bi bila verjetno zaradi mednarodnega pritiska hitro zatrta. Prah, ki se je dvignil, ko je nedavno nemška kanclerka Angela Merkel dejala, da je »multikulturni poskus - da bi živeli drug ob drugem v zadovoljstvu - spodletel, popolnoma spodletel«, se še vedno ni polegel.
V Švici pa je drugače. Ne le da stranka SVP odkrito zbuja nestrpnost do tujcev z delitvijo na črne in bele, pri svojih pobudah je vedno znova deležna velikega soglasja javnosti. Ko je lani potekal referendum o prepovedi gradnje minaretov, je prepoved podprlo 57,5 odstotka volivcev, zadnjo zamisel - torej predlog zakona o deportaciji tujcev, ki storijo hujša kazniva dejanja - pa je prejšnjo nedeljo na referendumu podprlo 52,9 odstotka volivcev. Čeprav tujci sestavljajo 21 odstotkov prebivalstva, s tem pa četrtino delovne sile, nimajo nobene moči pri odločanju v državi. Na referendumih ne morejo sodelovati. Proces naturalizacije, torej pridobivanje državljanstva, v paketu s katerim šele pride volilna pravica, traja dvanajst let, je na nedavnem obisku v Sloveniji povedala predsednica foruma za integracijo imigrantov v Švici (FIMM) Emine Sariaslan. Kot pravi, v Švici nekatere skupine nenehno izkoriščajo priložnosti za ustvarjanje razkola med Švicarji in priseljenci, pa tudi med priseljenci samimi. FIMM izide zadnjega referenduma razlaga kot posledico velikega nezaupanja do priseljencev, čeprav jih je večina povsem dobro integrirana in spoštuje zakone. »Zadnja leta pa jih obtožujejo kriminala, krivi naj bi bili socialne negotovosti v državi, krivi so za visoke najemnine, brezposelnost in še kaj,« so zapisali v odzivu na izide referenduma. Politične sile pa pozivajo, naj v prihodnosti več pozornosti namenijo vzrokom za kriminaliteto, namesto da se ukvarjajo izključno s sankcioniranjem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.