Vanja Pirc

2. 12. 2010  |  Mladina 48  |  Družba

Dobrodelneži z brki

Gibanje Movember, ki združuje navdušenje nad brki z bojem proti moškim boleznim, je pljusknilo tudi k nam

/media/www/slike.old/mladina/brkoti_mf_025.jpg

© Miha Fras

»Aha, vi pa nimate brkov,« so v petek zvečer ob pogledu na goste, ki so vstopali v ljubljanski lokal Pri zelenem zajcu, ugotavljala dekleta, ki so zavzela strateško pozicijo tik ob vhodu. Prišleke so preusmerila k pultu, na katerem so bili razporejeni umetni brki vseh barv in oblik, in jih podučila, da jih lahko z dobrodelno gesto dobijo že za pet evrov. »Če želite, vam jih lahko tudi narišemo. V tem primeru plačate tri evre,« je dejala Polona, ki je imela tudi sama nad ustnicami narisane tanke prifrknjene dalijevske brke. Skoraj vsi so privolili in tako je bilo med obiskovalci le težko najti kakšnega brez brkov. Z njimi so bila okrašena tudi skoraj vsa dekleta, nad čemer je bil še posebno navdušen moški del zbrane družbe.
Zakaj so se v središču pozornosti znašli prav brki? Zgodovina priča, da so bili brki v preteklosti, včasih v kombinaciji z brado, včasih pa tudi brez nje, v naših krajih nepogrešljivo obrazno okrasje moških, zadnja desetletja pa so skoraj povsem utonili v pozabo. Zgolj brke so pri nas dolgo nosili le tisti, ki so si jih omislili že v mladosti in se nikoli niso mogli zares posloviti od njih. Nato je prišlo do nepričakovanega preobrata. Brki kot samostojni obrazni okrasek so se vrnili, tokrat na obraze mladih moških. V Londonu so postali prava modna muha, prve primerke mladih brkotov pa smo lahko že pred letom ali dvema zaznali tudi pri nas. Eden od njih pravi: »Lahko bi imel brazgotine, ampak te so večne. Tatuji prav tako odpadejo. Z brki se počutim bolj samozavestno. Morda se celo skrivam za njimi.« Razlogov za preporod brkov je več; nekaterim fantom se je zdelo, da jih naredijo bolj možate, drugim so se zdeli tako smešni, celo bizarni, da so si jih preprosto morali pustiti rasti.
Zgodba o tem, zakaj je bilo minuli petek v Ljubljani nadpovprečno veliko brkotov, ima še nekoliko širše ozadje. Zakrivila jo je skupina Avstralcev, ki je leta 2003 zbijala šale na račun mode iz 80. let. Pri tem so se seveda spravili tudi na brke, in čeprav so se norčevali iz njih, so se na koncu odločili, da jih bodo prenehali diskriminirati. Da bi osmislili svojo odločitev, so se odločili, da bodo med puščanjem brkov, ki bo trajalo ves mesec november, naredili še kaj koristnega. Ker so brki praviloma moško obrazno okrasje, so se odločili, da bodo z njimi opozarjali, podobno kot ženske z roza pentljo opozarjajo na boj proti raku na dojkah, na vse premalo izpostavljene bolezni, ki prizadenejo moške, in da bodo obenem zbirali tudi sredstva za boj proti njim. Tako je nastalo gibanje, ki so ga poimenovali Movember (gre za angleško kombinacijo besed brki in november), hitro se je razširilo po vsem svetu, kjer ponekod z brki okrasijo celo letala in ladje, in letošnji november je v znamenju brkov že sedmi.
Gibanje je letos prvič pljusknilo tudi k nam. Pobudnik slovenskega gibanja Movember Martin Šala, ki se je s fenomenom spoznal v tujini, je nekaj prijateljev in njihovih prijateljev tokrat uradno prijavil organizatorjem globalnega dogodka pod imenom Balkan Boys, d. o. o., in od prvega do zadnjega novembra so si puščali rasti brke. Dvaindvajset slovenskih Mo moških je svoj podvig vsak teden dokumentiralo na strani Facebooka z imenom Movember SI - gibanje proti diskriminaciji brkov, v katero jim je uspelo v kratkem času, kljub temu da je šlo za precej gverilsko iniciativo, pritegniti 750 podpornikov.
Preden se november izteče v december in si lahko Mo moški spet obrijejo brke, morajo v skladu s predpisi pripraviti tudi dobrodelno zabavo, na kateri pokažejo, kaj so v strogo odmerjenem času vzgojili pod svojimi nosovi. Na gala partiju je bilo tako mogoče občudovati številne originalne brke. Prave brke je razkazoval tudi Primož, ki pa ni bil eden od članov slovenske ekipe Movember, temveč njihov podpornik, ki je zadnja tri leta nosil brado, posebej za tisti večer pa si jo je pobril in pustil le brke. »Čeprav se počutim malce čudno, mi ni žal, saj je namen tega dogodka res dober,« je dejal. Podporniki so sicer praviloma nosili umetne brke, nekateri tudi na skrajno izviren način: ena od obiskovalk, ki so jih tisti večer poimenovali Mo ženske ali Mo sistaz, je z njimi recimo povezala svoji obrvi in tako večer preživela z eno samo dolgo gosto obrvjo. Izbrali so tudi naj brkota in miss Movembra. Prvi naslov je pripadel Dejanu Dularju, drugi pa natakarici Tini, ki si je brke posebej za to priložnost ustvarila sama.
Slovenska ekipa se je odločila, da bo zbrana sredstva namenila za boj proti raku na prostati, ki je ena najpogostejših vrst raka pri moških. Kot pravi Martin, jim je uspelo s prodajo brkov, majic in dobrodelnih koktajlov zbrati 545 evrov ali okoli 24 evrov na posameznega slovenskega Mo moškega. »To načeloma niti ni tako slabo, a če se primerjamo recimo z Irsko, ki je ena od manjših sodelujočih držav v Evropi, so tam zbrali po 77 evrov na osebo, v Kanadi pa so zbrali celo 112 evrov na osebo. Kljub vsemu ne smemo biti ravno črnogledi. Za prvo leto znesek ni ravno majhen,« ugotavlja Martin. Interes bi bil verjetno večji, če bi zbrana sredstva lahko namenili kateri od domačih ustanov, a pravila so takšna, da so morali kot nova pobuda tokrat podpreti katero od že izbranih tujih ustanov. Sredstva so tako namenili vodilni britanski organizaciji za boj proti raku na prostati, želijo pa si, da bi lahko naslednje leto podprli katero od domačih ustanov, pa tudi, da bi se jim pridružili tudi vidnejši lastniki brkov iz gospodarstva, politike in kulture. Mo moški z vsega sveta so sicer letos zbrali že kar okoli 43 milijonov evrov dobrodelnih prispevkov. Zbirali jih bodo še vse do 9. decembra.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.