Vanja Pirc

2. 12. 2010  |  Mladina 48  |  Politika

Referendum za nezainteresirane

Teden dni pred referendumom o zakonu o RTV Slovenija volivci še vedno ne vedo, kako bodo glasovali in ali se bodo referenduma sploh udeležili

Poslanec SDS in oče prejšnjega zakona o RTV Slovenija Branko Grims med intervjujem ob prvem RTV-referendumu, 25. septembra 2005

Poslanec SDS in oče prejšnjega zakona o RTV Slovenija Branko Grims med intervjujem ob prvem RTV-referendumu, 25. septembra 2005
© Denis Sarkić

Le še dober teden nas loči od referenduma o novem zakonu o RTV Slovenija, že drugega o tej temi v slovenski referendumski zgodovini. Volilni dan je tik pred vrati in v teh dneh bi praviloma lahko pričakovali, da volivci že vsaj približno vedo, kako bodo glasovali in v katero stran se bo nazadnje prevesil referendumski izid. A še zdaleč ni tako. Večinoma volivci še vedno ne vejo, kako bodo glasovali in ali bodo 12. decembra sploh odšli na volišča.
Takšne izsledke ponuja najnovejša anketa, ki jo je na vzorcu 700 anketirancev za Mladino opravila agencija Ninamedia. Ta razpoloženje javnosti v zvezi z referendumom, na katerem se bomo odločali med tem, ali bomo potrdili novi RTV-zakon, ki ga je v sodelovanju s stroko pripravilo ministrstvo za kulturo, ali pa ga bomo zavrnili in v veljavi pustili dosedanji zakon, ki ga je pred petimi leti brez sodelovanja s stroko spisal poslanec SDS Branko Grims, preverja že nekaj tednov in ga bo preverjala tudi zadnji teden pred referendumom, do podatkov pa bo mogoče priti prek Mladinine spletne strani. Izidi ves čas kažejo, da med tistimi, ki naj bi zagotovo odšli na volišča, več kot polovica (tokrat 53,1 odstotka) še vedno ne ve, kako bo glasovala. Razmerje med tistimi, ki so že odločeni, kateri odgovor bodo obkrožili na volilnih lističih, pa je zelo tesno. Zakon bi podprlo 23,8 odstotka, proti pa bi glasovalo 23,1 odstotka vprašanih. Če bi bil referendum o zakonu o RTV Slovenija že danes, njegovega izida torej ne bi mogli napovedati oziroma bi o njem odločale desetinke ali stotinke.
Rezultati anketiranj že ves čas kažejo tudi, da naj bi bila volilna udeležba na referendumu nizka. Na volišča naj bi prišlo le okoli 30 odstotkov volivcev, a nizka volilna udeležba je že stalna spremljevalka slovenskih referendumov. Poleg tega smo en referendum o isti temi že imeli in tudi takrat je bila volilna udeležba podobno skromna. Prvi RTV-referendum, na katerega smo morali septembra 2005, je zaznamovala še ena posebnost - najtesnejši izid v slovenski referendumski zgodovini. Volivci so bili skrajno spolarizirani, nazadnje pa so med medijsko stroko, ki je zakon razglasila za slab in nevaren za RTV, pritrjevala pa ji je tudi politična levica, in tedanjo koalicijo s SDS na čelu, ki je trdila, da stroka govori neumnosti ter da bo zakon prinesel boljši program in nižjo naročnino, izbrali slednjo. Zakonu so volivci pritrdili s pičlo 0,30-odstotno večino.
Zaradi vsega naštetega nas tokratna neodločenost in nezainteresiranost volivcev za problematiko RTV ne bi smeli presenečati. Razlogov za nezanimanje je verjetno veliko, od tega, da smo doslej na referendumih pogosto odločali o temah, ki niso zadevale najširše javnosti ali pa so posegale v človekove pravice dela populacije, do tega, da so mnogi v času slabih gospodarskih razmer politike preprosto siti. Ključni razlog za nezainteresiranost pa je verjetno ta, da volivci problematike preprosto ne poznajo. Prejšnje Ninamedijine ankete so pokazale, da vsebino novega zakona o RTV pozna le peščica anketirancev. A kako bi bilo lahko drugače, ko pa gre za dokument, ki se neposredno ne tiče njihovih življenj, temveč ureja delovanje ene od institucij, zavezanih javnosti.
Ker volivci vsebine novega zakona o RTV ne poznajo, so pri odločanju prepuščeni na milost in nemilost tistim, ki o njem v javnosti govorijo. To pa so politiki in strokovnjaki. Med prvimi izstopajo pobudniki referenduma, pripadniki opozicijskih strank SDS in SNS, ki ponavljajo, da naj bi zakon s tem, ko bo RTV Slovenija iz javnega zavoda preoblikoval v samostojno pravno osebo javnega prava, omogočil privatizacijo te ustanove. To je pravzaprav njihov ključni argument. Strokovnjaki, tudi tisti, ki so sodelovali v ekspertni skupini, ki je pripravila smernice za novi zakon, so imeli glede te novosti sicer nekaj pomislekov. A čeprav tudi sami nad vsemi rešitvami niso najbolj navdušeni, so že neštetokrat ponovili, da so v razpravi vse najspornejše točke obrusili in da je novi zakon boljši od dosedanjega, pod katerim se je ugled RTV zaradi številnih spornih programskih, kadrovskih in tudi pravnih potez zmanjšal na bržkone najnižjo točko v zgodovini. Prednost naj bi bila že v tem, da stroka tokrat ni bila prezrta, temveč so jo povprašali za mnenje, pa tudi denimo v tem, da bosta imela parlament in vlada manjšo moč pri imenovanju članov programskega in nadzornega sveta, ali v tem, da se bo višina RTV-prispevka spet usklajevala s stopnjo inflacije, saj se je dosedanja zamrznitev izkazala za sporno.
Koga bodo tokrat poslušali volivci? Politike ali stroko? Odgovor na to vprašanje bo znan šele prihodnjo nedeljo. A vprašanje lahko postavimo tudi drugače. Koga bi poslušali, če bi namesto o upravljanju RTV na tokratnem referendumu odločali denimo o predpisih o varovanju okolja in bi predlagatelji referenduma trdili, da so ti katastrofalni, vsi relevantni strokovnjaki za okoljska vprašanja pa bi vztrajali pri nasprotnem, da so novi predpisi boljši od starih, ki so se izkazali za nestrokovne in celo škodljive?

GRAF

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.