Jure Erznožnik

9. 12. 2010  |  Mladina 49  |  Politika

Podnebni begunci sredi Severnega morja?

Prebivalci otočja Halligen na skrajnem severu Nemčije so lani v tem času z upanjem zrli v bližnjo dansko prestolnico København, kjer je potekal podnebni vrh Združenih narodov. Če take konference ne bodo spodbudile ukrepanja, bodo morali zapustiti svoje domove.

Otoček Hooge

Otoček Hooge
© Swantje Praprotta

Habel, Norderoog, Hamburger Hallig, Südfall, Süderoog, Oland, Nordstrandischmoor, Gröde, Hooge in Langerness je deset severnofrizijskih otočkov nemške zvezne dežele Schleswig - Holstein. S še dvema danskima otočkoma, imenovanima Mandø in Langli, sestavljajo otočje Halligen v Vatenskem morju, vendar ne zaradi skupne geografske lege, temveč zato, ker jih vode Severnega morja ob visoki plimi deloma ali povsem zalijejo. Nemški izraz hallig pomeni prav otok v plitvem morju, ki ga ob plimi zalije morje. Kakih tristo prebivalcev otočja (naseljenih je le šest otokov, največ, kakih sto dvajset jih živi na otoku Hooge) že stoletja ob visoki plimi, kakih tridesetkrat na leto, v hleve odžene živino in drobnico ter se zapre v hiše, ki stojijo na najvišjih točkah umetno nasutih »gričev«, le nekaj metrov visokega kopnega v plitvem morju. Na otoku Nordstrandischmoor, ki ga pred morjem ne varuje nobena naravna ovira, so že v tridesetih letih preteklega stoletja zgradili valobrane in obrambne zidove, ki so prebivalce varovali do sedemdesetih let, ko je bilo treba nasipe povišati. Dvainšestdesetletni Gerd Walter Siefert, ki na otoku živi vse življenje, pravi, da si takrat nihče ni mislil, da bi lahko morje kdaj tako naraslo, da ga nasipi ne bi zaustavili. In prav v začetku enaindvajsetega stoletja je bilo treba nasipe povišati že tretjič, zdaj pa si osemnajst prebivalcev otoka tudi s temi nekajkrat na leto ne more več pomagati. K sreči je otok s celino pri kraju Beltringharder Koog povezan s 3,6 kilometra dolgo ozkotirno železnico. Po njej oskrbujejo otočane, z vlaki pa tudi dovažajo material za vzdrževanje obrambnih nasipov, ki so ob oseki, ko se plitvo morje povsem umakne, videti kot vojaški obrambni zidovi iz preteklosti. Vse posege finančno podpira država, nič pa ne kaže, da bi razmišljala, kako dolgoročno zaščititi to s pticami bogato otočje. Nekaj otokov je zaradi vse višje gladine morja že izginilo. Ruth Kruse s svojimi otroki živi v eni od petih hiš na otoku in redi kakšnih petdeset ovac. Teh si zadnjih nekaj let niti poleti ne upa več čez noč puščati na paši. Lani jih je nekaj ob eni visokih plim moralo ostati na par kvadratnih metrih bližnjega »griča«, dokler jih niso rešili s čolnom, saj se morje ni in ni hotelo umakniti. Vse pogosteje se namreč dogaja, da gladina vode kljub oseki ne upade, zato prebivalci ne morejo napovedati, kdaj se bo voda umaknila. Včasih čakajo le nekaj ur, vse pogosteje tudi nekaj dni. Življenje se takrat povsem ustavi, družabno življenje zamre, z otoka ne odpotujejo niti poštne pošiljke, ki so se nabrale v edinem poštnem nabiralniku. Otroci so ob vse manj nenavadnih plimah navdušeni, saj jim zjutraj ni treba v najmanjšo šolo v Nemčiji in lahko dolgo poležavajo v postelji, Ruth pa je nad pojavom zaskrbljena, saj če bi z družino morala zapustiti otok, nima kam oditi. In tudi noče. Družinsko hišo so natanko na kraju, kjer danes stoji njena, zgradili očetovi predniki pred skoraj tristo leti, rodbina pa je v tem neprijaznem okolju vztrajala do današnjih dni, se prilagajala morju in njegovim muham. Kljub temu da jih nihče ni prepričeval, naj ostanejo, ne bi želela živeti nikjer drugje. Svoje življenjske navade je prilagodila plimovanju, ob oseki se na celino po nakupih odpravi kar s traktorjem. Pravi, da bo vztrajala, dokler se bo dalo. Morje vsako leto na obali zariše novo, najvišjo črto, in iz njega štrlijo le še hiše in vse manjše pedi zemlje okrog njih, zato je verjetno, da njen devetletni sin Erich na rodnem otoku ne bo mogel dočakati starosti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.