9. 12. 2010 | Mladina 49
Množična grobišča v krizi
Zakaj zgodovinar Jože Dežman očita vladi »paglavsko nagajanje«?
Jože Dežman
© Marko Pigac
Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je pred kratkim sprejela programska načela za svoje delovanje in z njimi seznanila vlado in pristojna ministrstva. Po besedah Jožeta Dežmana, predsednika komisije in do nedavna tudi direktorja Muzeja novejše zgodovine, vlada s »paglavskim nagajanjem« onemogoča izpeljavo strokovne procedure za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Dežman pravi, da se to kaže v »sondiranju brez antropologa, preprečevanju prekopov in v zmanjševanju denarja v minulih dveh letih«. To po njegovem ni le posledica krize, saj naj bi letos ostalo neporabljenih pol milijona evrov za spomenik in sto tisoč evrov za izkopavanja. »Naše zahteve niso pretirane. Dela lahko potekajo postopoma, vendar sedanja abstinenca politične volje povzroča nerazumljive zastoje,« zatrjuje Dežman.
A podatki o porabljenih proračunskih sredstvih kažejo drugačno sliko. Denar za urejanje grobišč je na dveh proračunskih postavkah. Sredstva s prve postavke so namenjena financiranju del na tako imenovanih prikritih vojnih grobiščih, z druge postavke pa vzdrževanju grobov. Dejansko je bila v letih 2006, 2007 in 2008 s prve postavke porabljena večina od 300.000 evrov, z druge postavke pa je bilo leta 2007 porabljenih skoraj 600.000 evrov proračunskih sredstev in leta 2008 še 800.000 evrov. Leta 2009 in 2010 je bilo na obeh postavkah sicer manj denarja, pri čemer je lani komisija porabila le dobro tretjino od predvidenih 275.000 evrov s prve postavke in letos, ko je bilo na tej postavki 800.000 evrov, le dobro osmino. Podobna je slika pri izkoriščanju denarja za vzdrževanje grobišč. Predsednik komisije pravi temu »paglavsko nagajanje« vlade.
Po besedah Uroša Prikla, namestnika generalne sekretarke na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je razmeroma veliko sredstev za letos namenjenih postavitvi osrednjega spomenika vsem žrtvam vojne in povojnega nasilja ter zaključku raziskovalnih del v Hudi Jami. Spomenika ni, ker še niso povsem usklajena mnenja o njegovi lokaciji, projekt izkopavanja v Hudi Jami pa se nadaljuje in bo končan marca prihodnje leto. Dela v Hudi Jami bodo stala državo pol milijona evrov, kar v teh kriznih časih ni majhen denar, vendar ministrstvo sproti plačuje vse stroške del in raziskav v Hudi Jami.
Po Piklovem mnenju tudi ni razlogov, da bi sredstva z obeh proračunskih postavk združili in jih nato prek javnega zavoda namenjali za odkrivanje, urejanje in varovanje grobišč, kakor predlaga komisija. »To bi le povečalo nepreglednost financiranja posameznih projektov in jih podražilo,« je prepričan Pikl. Že tako in tako zbuja v javnosti pomisleke denimo honorar vodje izkopavanj dr. Mitje Ferenca, ki je samo leta 2008 dobil za sondiranje in evidentiranje grobišč skoraj 27.000 evrov, skupaj pa od leta 2003 nekaj manj kot 90.000 evrov. Bržkone tudi zaradi tega od maja 2009 ministrstvo za delo poskuša čim več dela opraviti v okviru državnih organov, za večja dela pa pridobiti izvajalce z javnimi razpisi.
Sicer ne bo nobene katastrofe, če se vlada in njeni organi v času krize odločijo za počasnejše delo pri odkrivanju in urejanju množičnih grobišč, jasno pa je, da bo Dežmanova komisija odločitev sprejela na nož. Zdajšnji njeni nastopi to že kažejo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.