Peter Petrovčič

9. 12. 2010  |  Mladina 49  |  Politika

Načrt poti iz revščine?

EU dala denar za izobraževanje romskih otrok, Slovenija obljubila, da bo projekt nadaljevala

Otvoritev romskega vrtca v Žabjaku pri Novem mestu leta 2007

Otvoritev romskega vrtca v Žabjaku pri Novem mestu leta 2007
© Borut Peterlin

Romski otrok, ki ne obiskuje vrtca, se težko nauči slovenskega jezika, to znanje pa v šoli nujno potrebuje. Zato od prvega dne, ko stopi v šolo, zaostaja za vrstniki. Potem zaostaja tako hitro, kot drugi otroci napredujejo, saj mu njegovi neizobraženi in pogosto celo nepismeni starši težko pomagajo. V povedanem tiči odgovor na vprašanje, zakaj romski otroci pogosto ne končajo osnovne šole. In seveda odgovor na vprašanje, zakaj potem ne nadaljujejo šolanja in zakaj se nazadnje isto zgodi otrokom teh Romov, ki tako iz generacije v generacijo ostajajo socialni problem. Rešitev bi utegnil prinesti projekt »Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti«.
Štiriletni projekt, ki velja 3.900.000 evrov, 85-odstotno financira Evropska unija, preostalo pa država Slovenija, ki se je zavezala, da bodo po izteku projekta te aktivnosti postale del nacionalnega izobraževalnega programa. V projektu je predvidena strokovna pomoč romskim otrokom, ki obiskujejo osnovno in srednjo šolo, in - to je verjetno najpomembneje - tudi tistim nekaj otrokom, ki obiskujejo predšolsko vzgojo, in preostalim romskim otrokom, ki je ne. Prav pomoč slednjim bi utegnila prekiniti prej omenjeni začarani krog neizobraženosti in revščine. Izvajalci učne pomoči namreč ne bodo pomagali samo romskim otrokom, pač pa, kar je verjetno vsaj enako potrebno, tudi staršem teh otrok. V projekt se je doslej vključilo deset vrtcev, enajst osnovnih šol, štiri srednje šole in en dijaški dom, vodil pa ga bo konzorcij, v katerem so Pedagoški inštitut, Geodetski inštitut, Romski akademski klub, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, vrtec v Krškem in Center za socialno delo Trebnje.
Bistvenega pomena bodo vsaj v začetnih letih gotovo aktivnosti na ravni predšolske vzgoje. To dokazujejo podatki o šolskem uspehu romskih otrok, ki niso ravno zavidanja vredni. Veliko povedo že podatki o vpisu. Lani je bilo v prvi razred vpisanih 315 romskih otrok, v drugega 288, v tretjega 252, v četrtega 223, v petega 216, v šestega 214, v sedmega 161, v osmega 146 in v devetega le še 97 romskih otrok. Še veliko nespodbudnejše podatke pa bi dobili, če bi pri statistiki odšteli podatke iz Prekmurja. Drugod po Sloveniji, predvsem na Dolenjskem, romski otroci namreč pogosto ponavljajo že kar prvi razred in se tudi kasneje po večkrat vračajo v isti razred. Na OŠ Leskovec pri Krškem, ki je sicer eden izmed partnerjev novega programa, je bilo lani v prvi razred vpisanih 22 romskih otrok, napredovalo jih ni kar 13. Le sedem jih je bilo prvič vpisanih v prvi razred. V zadnjih treh razredih je bilo skupaj deset romskih otrok, od tega eden v zadnjem, devetem razredu, a ga ni uspešno končal.
Projekt na ravni predšolske vzgoje zajema tri sklope aktivnosti. »Zagovorništvo, informiranje in osveščanje strokovne in laične javnosti« se imenuje poglavje, ki vključuje seznanjanje staršev romskih otrok s pomenom predšolske vzgoje ter pomenom znanja in izobraževanja nasploh. Poleg tega bodo izvajalci programa usposabljali in učili tudi vzgojitelje, in sicer uporabe individualiziranih in diferenciranih metod za učenje predšolskih otrok ali, bolje rečeno, romskih predšolskih otrok, ki imajo povsem specifične potrebe. Pod poglavjem »Razvoj in izvajanje različnih oblik vzgojno-izobraževalnega dela za predšolske otroke, otroke, ki vstopajo v šolo, in njihove družine« pa se skriva organizacija spoznavno-animacijskih dnevov v vrtcih in šolah. Prek njih naj bi se začele vzpostavljati vezi med posameznimi vrtci in bližnjimi romskimi naselji, predvsem z družinami romskih predšolskih otrok. Posebnega pomena so aktivnosti za romske otroke, ki ne obiskujejo predšolske vzgoje, in njihove starše. V romskih naseljih bodo v popoldanskem času izvajalci programa pojasnjevali staršem teh otrok njihovo neprecenljivo vlogo pri podpiranju razvoja otrok in jih opremili s kulturno in jezikovno primernimi didaktičnimi sredstvi za učenje slovenščine. »Program za opolnomočenje romskih družin pri vzgojnem delu in spodbujanju otrokovega razvoja« pa predvideva redna tedenska srečanja s starši teh otrok, kjer bodo dobili vse potrebne informacije in gradivo, ki jim bo v pomoč pri skrbi za otrokovo zdravje in razvoj. Na podlagi teh programov in za njihovo čim boljše izvajanje so v različnih romskih naseljih že vzpostavljeni Romski izobraževalni inkubatorji, kjer v popoldanskem času že potekajo omenjene delavnice za romske starše.
Samanta Baranja s Pedagoškega inštituta, sicer prva romska doktorska kandidatka, ki je v tem projektu odgovorna za »oblikovanje in uvajanje kulturno in jezikovno primernih didaktičnih sredstev«, pojasnjuje, da želijo v okviru tega projekta spodbuditi tudi »predbralne in predopismenjevalne spretnosti v otrokovem maternem jeziku in uvajanje teh otrok v drugi, slovenski jezik. Nastale bodo trijezične slikanice, v slovenščini, prekmurski in dolenjski romščini, slovarčki z osnovnim besediščem za razumevanje besedil, priročnik za starše in vzgojitelje in prekmursko-romska slovnica.«
Če bo projekt vsaj približno dosegel zastavljene cilje in bo potem tudi Slovenija po štirih letih res našla denar za nadaljnje izvajanje, utegne to dejansko za celotno romsko skupnost pri nas pomeniti priložnost za izhod iz začaranega kroga. Dejstvo je sicer, da bi ta proces moral spremljati tudi proces legalizacije in urejanja romskih naselij, a se to glede na pretekle izkušnje ne zdi prav verjetno. Bodo pa zato bolj izobraženi Romi sčasoma sami lažje sodelovali v tem procesu in prisilili državo in lokalne skupnosti, da preidejo od več desetletij besed k dejanjem, kot pa sedaj, ko je z njimi v resnici dokaj enostavno manipulirati.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.