Borut Mekina

9. 12. 2010  |  Mladina 49  |  Svet

Assangea ne bo v Slovenijo

Je objava podatkov WikiLeaksa na Mladininih strežnikih v Sloveniji kaznivo dejanje?

Na strežnikih Mladine smo vzpostavili zrcalno kopijo (mirror) izvorne strani, ki je dosegljiva na naslovu wikileaks.mladina.si

Na strežnikih Mladine smo vzpostavili zrcalno kopijo (mirror) izvorne strani, ki je dosegljiva na naslovu wikileaks.mladina.si

Zadrega mnogih držav, predvsem ZDA, ki Assangeu ne morejo do živega, je več kot očitna. Ameriški obrambni minister Robert Gates je sicer njegovo aretacijo v Veliki Britaniji »pozdravil«, toda strogo formalno se je je razveselil zgolj zato, ker so v Veliki Britaniji nekoga aretirali zaradi suma posilstva. Na drugi strani ameriški tožilci še zmeraj ne najdejo pravne podlage, da bi obtožili glavnega ustanovitelja organizacije. V ZDA so sprva omenjali zakon o vohunstvu iz leta 1919, toda ameriško vrhovno sodišče je že v sedemdesetih, ob podobni aferi »Pentagon papers«, razsodilo v prid svobode tiska. Zaradi tega zdaj v Washingtonu razmišljajo celo o uporabi protiteroristične zakonodaje.
Organizacija WikiLeaks je v pravni bitki zmagala. Prvo bitko je dobila zato, ker je izkoristila razmeroma liberalne pravne sisteme na Švedskem, Danskem ali v Islandiji, kjer je svoboda govora ena od najbolje zaščitenih pravic. Temelj WikiLeaksa je seveda zaščita vira. Na prvi pogled je objava občutljivih podatkov na internetu enostavna - marsikdo pomisli na anonimne spletne komentarje ali na uporabo izmišljenega poštnega naslova. Toda v vseh teh primerih se lahko organi pregona dokopljejo do računalnika, od koder sporočila prihajajo. WikiLeaks zato uporablja različico omrežja TOR, kar pomeni, da se neki dokument ali sporočilo pošilja skozi vrsto strežnikov, ki imajo med seboj vzpostavljeno šifrirano povezavo, tako da ni mogoče odkriti izvora sporočila. A to je zgolj tehnični trik. Obstaja še pravni. Pomembno je, kje ti strežniki so.
Kot je razložil Assange letos poleti za TED, po tem ko je WikiLeaks objavil podatke o civilnih žrtvah vojne v Afganistanu, dokumente zaradi pravne zaščite pošiljajo predvsem skozi računalnike na Švedskem in Danskem. Švedsko pravo je namreč eno najliberalnejših na svetu, tam velja popolna zaščita novinarjevega vira, kar z drugimi besedami pomeni, da se novinarju pred sodiščem ne šteje v škodo, če vira ne želi razkriti. V primerjavi s Švedsko je slovenska zakonodaja veliko strožja in manj odprta. Pravzaprav bi se moral WikiLeaks Sloveniji kar izogniti - tukaj namreč 260. člen slovenskega kazenskega zakonika pravi, da se z zaporom do treh let kaznuje tisti, ki »protipravno pride do tajnih podatkov, da bi jih neupravičeno uporabil, kakor tudi, kdor take podatke brez dovoljenja javno objavi«. V Sloveniji torej ne kaznujemo le tistega, ki je podatek spravil v javnost, ampak tudi medij, ki je podatek objavil.
In sedaj h konkretnemu primeru. Iz solidarnosti se je tudi Mladina odločila za pomoč spletni strani WikiLeaks. Na strežnikih Mladine smo vzpostavili zrcalno kopijo (mirror) izvorne strani, ki je dosegljiva na naslovu wikileaks.mladina.si. V primeru blokade WikiLeaksa bo torej dostop do podatkov še vedno mogoč tudi s strežnika v Sloveniji. Toda ali s tem Mladina krši zakonodajo? Odgovor ni tako preprost kot na Švedskem. Objava slovenskih tajnih podatkov je načelno prepovedana. A informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar opozarja na 6. člen zakona o tajnih podatkih, ki pravi, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen. Vprašanje se še bolj zaplete če vemo, da gre za večinoma tuje dokumente, označene z eno od stopenj zaupnosti.
Slovenski zakon o varovanju tajnih podatkov se lahko smiselno uporablja za tuje tajne podatke le v primeru, če Slovenija o tem vprašanju podpiše mednarodne pogodbe. Te pa Slovenija ima. Leta 1996 je Slovenija z ZDA podpisala sporazum o varovanju zaupnih vojaških podatkov, v katerem se je država zavezala, da bo varovala vse dokumente ali podatke, »ki jih je pripravilo ali so bili pripravljeni za ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike, ali so v pristojnosti ali pod nadzorom teh ministrstev«. Če morda razkrite diplomatske depeše resda ne sodijo pod ameriško obrambno ministrstvo, pa je na Mladininem strežniku shranjenih nekaj milijonov dokumentov o vojni v Afganistanu. Slovenija torej ni ravno informacijska oaza. Objave t. i. afganistanskih dnevnikov Mladina torej ne more upravičiti s svobodo javnega izražanja, ampak gre za vsak primer posebej. Če bi torej oblast teoretično želela tak projekt zrušiti v Sloveniji, bi imela lahko delo. Očitki o spolnih avanturah Mladininega odgovornega urednika ne bi bili potrebni.
Zaradi takšnih absurdov so v Islandiji februarja letos radikalno ukrepali: svojo medijsko zakonodajo želijo spremeniti tako, da bodo postali novinarsko-medijska offshore oaza svobode govora. Načrtujejo medijsko reformo, ki bo vključevala švedsko zaščito virov, belgijsko zaščito novinarjev in ameriški prvi ustavni amandma. Upajo, da bodo medijske hiše in spletni portali, podobni WikiLeaksu, čez čas svoje sedeže preselili k njim. A ne gre le za odločitev, ki je posledica želje obubožane države po dobičku, temveč tudi za željo, da bi ta nova transparentnost v Islandiji preprečila, da bi se ponovila gospodarska kriza. Odločitev islandskega parlamenta je bila pogojena prav z WikiLeaksom. V WikiLeaksu so se namreč dokopali do dokumenta, ki je dokazoval, da je tik pred islandsko krizo ena od njihovih največjih bank posodila ogromne vsote denarja lastnikom te banke, nato pa je dolgove odpisala. A ko je seznam teh lastnikov islandska javna televizija hotela objaviti, je sodišče na podlagi pritožbe, češ da gre za bančno skrivnost, pet minut pred oddajo to cenzuriralo. Nova koalicija se je odločila, da se kaj podobnega ne sme ponoviti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.