Goran Lukič

V Sloveniji dela okoli 74 tisoč tujih delavcev, največ državljanov bivših jugoslovanskih republik. V čem so na slabšem od slovenskih kolegov, ki opravljajo enako delo?

Težko je odgovoriti, saj ta tip delovnega mesta po večini zasedajo delavci migranti, z njim pa so povezani slabi delovni in življenjski pogoji. Gre predvsem za sektor gradbeništva, kjer so delovni pogoji že tako slabi, na koncu te verige pa so vedno delavci migranti, ki so posledično tudi najbolj izkoriščani. Zagotovo pa je res, da dodaten institucionalni okvir izkoriščanju migrantskih delavcev in delavk daje dejstvo, da so migranti kar nekaj časa po prihodu v Slovenijo vezani na delodajalce, saj je njihovo delovno dovoljenje povezano z dovoljenjem za bivanje. Če se torej delodajalec delavcu odreče, se v veliko primerih takoj začne verižna reakcija, ki se izteče z odhodom delavca migranta v matično domovino.

Katere pa so še druge panoge, kjer zaposlujejo tuje delavce?

V gradbeništvu je trenutno veljavnih delovnih dovoljenj skoraj 30 tisoč. Že to pove, kje slovenski delodajalci vidijo priložnost za tuje delavce. Gre za nizkocenovna delovna mesta, ki so opredeljena s prekernostjo, s poceni delom in slabimi delovnimi pogoji.
Bi lahko za določene delavce migrante rekli, da so del trgovine z belim blagom v širšem smislu?
Zagotovo so del trgovine z delavskim blagom. Delavskim pravim zato, ker delodajalce zanima izključno ekonomska logika, želijo delovno silo kot osnovno sredstvo in nič več, vedno znova bi radi stegnili roke po nižjih stroških.

Verjetno se pogosto zgodi, da ti delavci pridejo v Slovenijo pod določenimi pogoji, potem pa se ti spremenijo na slabše ...

Na naši tiskovni konferenci je dr. Uršula Lipovec Čebron s Filozofske fakultete izpostavila izsledke raziskav, ki kažejo, da delavci migranti ob prihodu v novo državo nimajo zdravstvenih težav, kmalu potem pa začne njihovo zdravje pešati. Očitno je, da se žrtvam, vključenim v tokove migracij, to pozna tudi na lastnem telesu.

Kakšne so projekcije? Kako se bo število tujih delavcev zmanjševalo, ko bo slovenska gradbena industrija dokončno propadla?

Projekcij sploh ne potrebujemo, saj že realnost pokaže vse. Od leta 2008 do danes se je število veljavnih delovnih dovoljenj zmanjšalo z 90 na 74 tisoč. Pred tem je krivulja ves čas naraščala.

Kaj se zgodi s temi delavci, ko zanje ni več dela?

Izginejo. Ko delodajalec odpusti delavca migranta, se razbremeni odgovornosti; enako stori država.

Kaj bo prinesel delavcem iz BiH sporazum o socialnem zavarovanju z BiH?

Prinesel jim bo, kar jim že zdaj pripada, a sta jim Slovenija in BIH to odrekali zaradi tako imenovane birokratske napake. Dobili bodo pravico do denarnega nadomestila zaradi brezposelnosti, do katere so upravičeni po slovenski zakonodaji. To je izredno pomembno, saj brez denarja lahko le izginejo, kar sem omenil prej. V času, ko sta se državi neuspešno dogovarjali, je moralo Slovenijo tudi zaradi tega zapustiti več tisoč delavcev.