16. 12. 2010 | Mladina 50 | Politika
Plačujemo za zlorabo demokracije! Drago!
Zloraba referenduma je precej manj pritisk na vladajočo dnevno politiko in veliko bolj na volivce, civilno družbo in institute političnega sistema
Dr. Andraž Teršek je ustavnik, zaposlen na Univerzi na Primorskem, sourednik revije Revus.
© Borut Krajnc
Uporaba referenduma kot instituta za odločanje je tudi ustavnopravna tema. O nekaterih vprašanjih namreč ni dopustno odločati na referendumu. Slovensko ustavno sodišče je uspešno preprečilo že kar nekaj protiustavnih referendumskih pobud. Njegova odločnost je bila posebej pomembna pri tistih referendumskih pobudah, ki so protiustavno posegale v temeljne ustavne pravice.
Sicer pa je raba referenduma kot mehanizma za neposredno odločanje volivcev politično vprašanje. Če je torej referendumski predlog po svoji vsebini ustavno sprejemljiv, bi morala biti odločitev o izvedbi referenduma stvar skrbne politične presoje in odgovorne odločitve o primernosti uporabe referenduma v konkretnem primeru. Takšna politična presoja bi morala biti:
- politično modra in odgovorna (rezultat razumno in skrbno pretehtanih razlogov, zakaj naj bi bil referendum primeren način za dokončno odločitev o nekem vprašanju in zakaj se lahko prav o tem vprašanju volivci dobro odločijo kot opolnomočeni glasovalci);
- strokovno korektna (o pravni pravilnosti referendumskega procesa kot celote ne sme biti niti sence dvoma);
- razumna in politično legitimna (referendum se uporabi v skladu s svojo temeljno socialno in integracijsko funkcijo z namenom iskanja družbenega konsenza o pomembnem in za ljudi razumljivem družbenem vprašanju in zaradi zagotavljanja družbene stabilnosti);
- prepričljivo utemeljena s kriteriji primerno razvite politične kulture (referendum se ne uporabi kot orodje za ceneno politično kampanjo, razvnemanje strasti pri volivcih, polarizacijo volilnega telesa, prikaz populizma in demagogije ali kot tehnika politične manipulacije ipd.);
- pristno demokratična (referendum ni namenjen prenašanju odgovornosti za odločitev na volivce ali izvajanju političnega pritiska in političnemu oporekanju »za vsako ceno«).
Referendum pa se v Sloveniji navadno uporablja kot sredstvo za prelaganje odgovornosti za odločanje s parlamenta in vlade na državljane, kot sredstvo političnega izsiljevanja, kot orodje za politično manipulacijo in sprenevedanje, celo laganje ipd. Pri tem se del dnevne politike morda ne zaveda, večjemu delu pa je zagotovo malo mar, da je takšno početje precej manj pritisk na vladajočo dnevno politiko in veliko bolj na volivce, civilno družbo in institute političnega sistema.
Takšna uporaba referenduma nikakor ni prispevek k večji demokratičnosti političnega procesa. Pretirana uporaba referenduma je tudi po teoriji nekaj, kar že samo po sebi slabi legitimnost parlamentarnega predstavništva in demokratičnost političnega sistema. Tudi negira že omenjeno integracijsko in socialno funkcijo referenduma. Manj ko so referendumska vprašanja primerna za takšno odločanje, manj je sistem demokratičen, bolj politično nedostojno je ravnanje političnih akterjev in večji je primanjkljaj legitimnosti.
Takšna uporaba referenduma je pravzaprav povsem nevzdržna. Seže vse do minimalnih standardov demokratičnosti, politične legitimnosti in vladavine prava. Celo pod ta minimum.
Družba s primerno politično kulturo in vsaj zadovoljivo demokratično zavestjo bi se izogibala takšni uporabi referenduma. Dostojna dnevna politika bi se izogibala tehnični uporabi referenduma za strankarske interese. Tudi uporabi referenduma za ustvarjanje vtisa o domnevni, dejansko pa sila nizki in prej kot karkoli drugega le navidezni legitimnosti (kvazilegitimnosti) posamezne strankarske politike. V tem pogledu menim, da uporaba referenduma v Sloveniji ne moti le skrajnih in etično ravnodušnih pravnih pozitivistov, politično povsem apatičnih ljudi, neiskrenih intelektualcev in osupljivo neodgovornih politikov. Temu sodu politične sprevrženosti in primitivizma v Sloveniji ni videti dna. Dogajanje v javni sferi dnevne politike ohranja in utrjuje slovensko družbo kot »trajno priložnost za neomejeno politično neodgovornost«. Nezadržno in nevzdržno propada sistem temeljnih vrednot, »etika« pa je ... samo še beseda.
Puščam ob strani vprašanje, ali in zakaj naj bi bil predlagani zakon o RTVS boljši od sedanjega. Volivci so ob referendumu o zakonu o RTVS spet glasno politično spregovorili z referendumsko neudeležbo, z apatijo (glasovalo je 14 odstotkov volivcev, o predmetu referenduma pa je imelo primerno védenje verjetno še manj ljudi). Takšna politična neudeležba je vendarle glasno in jasno, celo vpijoče politično ravnanje. Zakonodajne odločitve, predvsem tiste, ki so očitno strokovno pogojene, naj sprejema dnevna politika (koalicijska in opozicijska) in zanje prevzame odgovornost v celoti: kot dnevna politika. Prepuščanje takšnih vprašanj v referendumsko odločanje ni politično odgovorna drža.
A na to se slovenska strankarska politika požvižga. Tisti posebej predrzni so pripravljeni trditi, da je malo več kot desetodstotna volilna udeležba »pričakovan rezultat lepe zimske nedelje, ki je ljudi pognala na izlete po daljšem obdobju slabega vremena«. Ali pa, da »je to pač nekaj normalnega v današnjih, modernih demokracijah«. Politično sprevržene so tudi izjave o tem, da »je ljudstvo ponovno odločilo na najbolj demokratičen način« ali da je »nedvoumno podelilo legitimnost nasprotnikom zakonskega predloga, s tem pa tudi politiki, ki mu je nasprotovala«.
Državljani za takšno zlorabo referendumske demokracije drago plačujemo. Neposredno, z davkoplačevalskim denarjem (približno 4,5 mio eur). Tudi za populistično pobalinstvo in demagoško žaljenje volivcev, ki spremljata referendumsko dogajanje. Verjamem, da ljudje to vedo in da jih to moti. Imajo takšnega strankarskega barabinstva in razsipništva tudi dovolj? Morali bi imeti dovolj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.