Marjan Horvat

22. 12. 2010  |  Mladina 51

Domače rafinerije nafte

Gospodinjski strojček, ki spreminja plastiko nazaj v nafto

Japonec Akinori Ito je izumil preprost in poceni strojček, s katerim je odpadno plastiko mogoče spreminjati nazaj v nafto. Njegovo podjetje Blest že precej let izdeluje industrijske naprave za konverzijo plastike v nafto, zdaj pa je na trgu predstavilo še manjšo napravo, primerno za gospodinjstva. Tako bomo »neuničljive« plastične odpadke lahko spreminjali v nafto kar doma. Itova naprava stane okoli 6500 evrov, kar je za gospodinjstva seveda še velik strošek, vendar se bo z množično proizvodnjo cena strojčka za nafto zagotovo znižala.
Delovanje je, če sklepamo po posnetkih na medmrežju, zelo preprosto. Plastiko skozi zgornjo odprtino potisnemo v napravo in po uri ali dveh delovanja iz strojčka skozi pipico priteče surova nafta. Z njo je mogoče napajati generatorje ali ogrevalne peči, če pa poženemo postopek rafinacije, nastane tudi bencin ali kerozin. Itov stroj procesira polietilen, polipropilen in polistiren, torej zelo pogoste vrste polimerov, ki jih vsebuje plastika (plastične vrečke, plastenke, pokrovčki plastenk ...). Iz kilograma plastike po Itovi metodi in z njegovim strojč-kom dobimo liter nafte, za to pa porabimo kilovat električne energije, ki je pri nas vreden okrog 15 centov. Pomembno je, da pri domači predelavi plastike ne onesnažujemo okolja s CO2 in z drugimi strupenimi plini, kar se dogaja pri sežigu plastike. Strupene pline, kot so metan, propan in butan, ki se sprostijo v tem procesu, naprava prestreže s posebnimi filtri, ti pa jih razgradijo v vodo in ogljik.
Dr. Andreju Kržanu s Kemijskega inštituta v Ljubljani se zdi naprava zanimiva. Kot razlaga, deluje po principu pirolize. »V postopku v odsotnosti kisika (zraka) plastiko segrejemo in s tem povzročimo razpadanje na manjše molekule, ki so v navadnih razmerah v tekoči ali plinasti obliki - zmes produktov je odvisna predvsem od temperature procesa,« pojasnjuje Kržan. Opozarja pa, da »s pirolizo v primerjavi s sežigom ne izpuščamo CO2, vendar pri naslednjem koraku, ko pridobljeno gorivo uporabimo, sprostimo ravno toliko CO2«.
Seveda Itov izum ne bo povzročil revolucije, saj zaradi spreminjanja plastike nazaj v nafto ne bomo dobili pomembnega alternativnega vira energije. Le 7 odstotkov načrpane nafte predelajo v plastiko, veliko večino pa je uporabimo za pridobivanje energije ali za transport. Pa tudi za naftne družbe je za zdaj še ceneje vrtati luknje nekaj tisoč metrov globoko v tla.
A z vidika varovanja okolja lahko Itova naprava povzroči, če se bo njena cena znižala, pravo malo revolucijo, saj je povsem v sozvočju z »zelenimi« usmeritvami na Zahodu. Z njo bo lahko vsako gospodinjstvo ali pa lokalna skupnost odstranila škodljivo plastiko, ne da bi zastrupljala svoje prebivalce s sežiganjem nevarnih odpadkov. Še bolj bodo takšne naprave prišle v poštev v deželah v razvoju, ki se »kopajo« v plastiki. In pri nas? »Slovenija nima kapacitet za energijsko porabo odpadne plastike, in ker vse plastike ne zmoremo ekonomsko ali ekološko upravičeno reciklirati, tudi če bi jo vso zajeli, nam ne preostane drugega kot odlaganje na odlagališčih. Tu je še veliko prostora za izboljšanje razmer,« pravi dr. Kržan.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.