Na volitve s 16 leti

Bo Svet Evrope predlagal znižanje starostne meje za pridobitev aktivne volilne pravice?

Odbor za politične zadeve parlamentarne skupščine Sveta Evrope oziroma njegov poročevalec Miloš Aligrudić je pred dnevi sporočil, da se zavzema za znižanje starostne meje za udeležbo na volitvah z 18 na 16 let. O tem bo parlamentarna skupščina razpravljala na spomladanskem zasedanju aprila prihodnje leto.
S tem naj bi povečali udeležbo mladih na volitvah in tudi sicer pri odločanju. Logika naj bi bila taka - prej ko se posameznik odloči, da bo dejavno sodeloval v demokratičnem procesu, večja naj bi bila verjetnost, da se bo redno udeleževal volitev in s tem sodeloval pri upravljanju države. V veliki večini izmed 47 držav članic Sveta Evrope je ta meja zdaj postavljena pri 18 letih. Na 16 let za udeležbo na splošnih volitvah je prva, pred dvema letoma, mejo znižala Avstrija, sledili so ji Nemčija in Švica ter Kanalski otoki, a za zdaj le za udeležbo na deželnih oziroma kantonskih volitvah. V Sloveniji je tak predlog v parlamentarno proceduro leta 2001 vložila skupina volivcev s prvopodpisanim Petrom Levičem (Stranka mladih Slovenije), a predlog v državnem zboru ni dobil podpore.
Dr. Saša Zagorc s Pravne fakultete v Ljubljani vidi razloge za takšno spremembo in proti njej. »Če se lahko mladoletna oseba zaposli, je zavezana za plačilo davkov, se odloča o svojem nadaljnjem izobraževanju, se poroči ali se pridruži oboroženim silam, je nedvomno jasno, da lahko razume bistvo volitev in je tudi prav, da dobi pravico o teh stvareh odločati.« Vendar Zagorc dodaja, da je delež mladoletnih oseb pri oblikovanju prihodkov državnega proračuna »bržkone zanemarljiv, a bi vseeno mladoletne osebe s pridobitvijo volilne pravice odločale o porabi javnih sredstev in opredelitvi, kaj je v javnem interesu in kaj ne«. Po njegovem gre za staro dilemo med konceptoma »en človek - en glas« in »en evro - en glas«, katere rezultat je trenutno tak, da je najaktivnejša in najbolj pridobitna populacija volivcev v manjšini v primerjavi z upokojenci, študenti, brezposelnimi. Širjenje splošne volilne pravice z znižanjem starostne meje na 16 let bi to razliko le še povečalo, to pa je dolgoročno nevzdržno za fiskalno politiko in za politiko socialnih zavarovanj.
Staranje prebivalstva v evropskih državah je gotovo razlog za premislek o takšni spremembi, a Zagorc opozarja, da bi to »verjetno prineslo spremembo v političnem diskurzu, tako je pokazala tudi izkušnja z avstrijskih parlamentarnih volitev, kjer so politične stranke poskušale nagovarjati mlade v jeziku mladih«. Takšen diskurz po njegovem lahko hitro zdrsne v prikriti populizem obsežnih obljub mladim in poenostavljanja v rešitvah zapletenih političnih, ekonomskih in socialnih vprašanj.
Zagorcu se sicer to vprašanje zdi manj pomembno za razvoj demokracije v Sloveniji. Pomembneje bi bilo, pravi, da bi volilna zakonodaja končno omogočila odločilen vpliv volivcev na sestavo državnega zbora ter višjo volilno udeležbo, »k temu bi za začetek največ in najhitreje prispevali politiki z opustitvijo neposlušljivega in zadušljivega političnega diskurza«.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.