Staš Zgonik

22. 12. 2010  |  Mladina 51

Kraljica Balkana

Kako je slovenska evroposlanka postala zvezda

Zahvalni transparent za Tanjo Fajon

Zahvalni transparent za Tanjo Fajon
© Arhiv Mladine

Pozabite Ceco, pozabite Lepo Breno. Prava zvezda na Balkanu je zadnje leto evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon. Ameriška univerza v Bosni in Hercegovini ji je nedavno podelila častni doktorat. Evropsko gibanje v BiH jo je nagradilo s častnim redom. Časnik Nezavisne novine iz Republike srbske jo je lani razglasil za osebnost leta. V Tirani so pred dnevi odprli lokal FAJON. Njen profil na Facebooku je preplavljen z zahvalami Bosancev in Albancev.
Kot poročevalka evropskega parlamenta o vizumski liberalizaciji za Zahodni Balkan je Fajonova veliko pripomogla k temu, da državljani nobene od držav z območja nekdanje SFRJ (razen Kosova) danes za vstop na schengensko območje ne potrebujejo vizuma. Od lani Srbi, Črnogorci in Makedonci, od prejšnjega tedna pa še Bosanci in Albanci. Fajonovo smo ujeli, ko se je ravno odpravljala v Tirano po novo nagrado, tokrat neke medijske fundacije.
Zdi se, da je požela vso slavo, čeprav se je sama otepa. »To ni izključno moja zasluga. Slovenija je odigrala zelo pomembno vlogo in je bila zelo odločna zagovornica liberalizacije. Od evropskih institucij pa je bil le evropski parlament močan zagovornik in tu je tudi moja vloga.« Za dosego soglasja znotraj evropskih institucij je bilo po njenih besedah potrebnih zelo veliko energije, pogajanj in diplomatskih prizadevanj, saj so bile številne države precej nezaupljive do tako hitre odprave vizumskega režima. Ji pa pozornost, tudi manj uradna, vsekakor godi. »Točno na dan glasovanja v evropskem parlamentu je potekala tekma med nogometnima reprezentancama Albanije in BiH v Tirani. Bosanci so v Tirano prišli z ogromnim transparentom 'Hvala, Tanja Fajon' in ga razgrnili na nogometni tekmi. Potem so geslo začeli skandirati še Albanci,« opisuje najbolj izstopajoč primer.
Državljani nekdanjih republik SFRJ in Albanije lahko na schengensko območje po novem vstopijo samo z biometričnim potnim listom za dobo največ 90 dni, v okviru brezvizumskega režima pa ne morejo pridobiti dovoljenja za bivanje ali za delo. Imeti morajo tudi dovolj denarja. Zanimivo, najvišji prag med vsemi državami EU je postavila prav Slovenija, saj mora imeti obiskovalec pri sebi 70 evrov za dan bivanja. Finci jih zahtevajo zgolj 30.
V letu dni, odkar režim velja za Srbijo, Črno goro in Makedonijo, je sicer bilo nekaj poročil o zlorabah. Več državljanov albanskega rodu je v državah EU zaprosilo za politični, več Makedoncev pa za ekonomski azil, a so bili oboji povečini vrnjeni v domovino. Ker je evropska komisija države posvarila, da bo ob množičnih zlorabah vnovič premislila o brezvizumskem režimu, vlade zdaj veliko pozornosti namenjajo osveščanju svojih državljanov o veljavnih omejitvah.
Kot pravi Fajonova, je liberalizacija pomemben korak za vse omenjene države, ker so morale v tem procesu izpolniti več kot 170 različnih meril, ki se nanašajo tudi na reforme, potrebne za približevanje EU. Zaveda pa se, da hkrati »nosi simbolno sporočilo o svobodi in enakosti«. In prav to je tisto, za kar so na Balkanu najbolj hvaležni.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.